To so leta, ko so bile pokojnine na zgodovinskem dnu – preverite, ali vas je doletela krivica
V Sloveniji so se pokojnine skozi desetletja nenehno spreminjale, odražajoč gospodarske razmere, demografske trende in zakonodajne reforme. Eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na višino pokojnin, je odmerni odstotek, ki določa, kolikšen delež pokojninske osnove prejme upokojenec.
Najnižji odmerni odstotki v zgodovini
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) (poroča Dnevnik.si) je bil najnižji odmerni odstotek za moške v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019, ko je znašal 57 %. Za ženske je bil najnižji odmerni odstotek v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2019. To pomeni, da so se upokojenci, ki so se upokojili v tem času, soočali z nižjimi pokojninami v primerjavi s tistimi, ki so se upokojili prej ali kasneje.
V obdobju med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2019, ko so bili odmerni odstotki za pokojnine v Sloveniji najnižji, so vlado vodili naslednji predsedniki:
- Alenka Bratušek (20. marec 2013 – 18. september 2014): Prva ženska na čelu slovenske vlade, ki je prevzela mandat po odstopu Janeza Janše.
- Miro Cerar (18. september 2014 – 13. september 2018): Ustanovitelj Stranke Mira Cerarja (kasneje preimenovane v Stranko modernega centra), ki je vodil 12. vlado Republike Slovenije.
- Marjan Šarec (13. september 2018 – 3. marec 2020): Nekdanji komik in župan, ki je po volitvah leta 2018 sestavil manjšinsko vlado.
V tem obdobju je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je svoj prvi mandat začel 22. decembra 2012 in bil ponovno izvoljen leta 2017.
Ti predsedniki vlad so delovali v času, ko so se odmerni odstotki za pokojnine znižali, kar je vplivalo na višino pokojnin za upokojence v tem obdobju.
Razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino
Poleg odmernega odstotka je pomemben kazalnik tudi razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino. V letu 2004 je to razmerje znašalo 70 %, kar pomeni, da je povprečna pokojnina predstavljala 70 % povprečne plače. Do leta 2013 je to razmerje upadlo na 61,7 %, nato pa se je postopoma povečevalo in v letu 2023 doseglo 64,4 %. Ti podatki kažejo na nihanja v kupni moči upokojencev glede na aktivno prebivalstvo.

Vpliv zakonodajnih sprememb na upokojence
Zakonodajne spremembe so imele pomemben vpliv na višino pokojnin. Upokojenci, ki so se upokojevali v različnih obdobjih, so bili podvrženi različnim pogojem in odmernim odstotkom, kar je povzročilo razlike v višini njihovih pokojnin. Na primer, upokojenci, ki so se upokojili med letoma 2013 in 2019, so imeli nižje odmerne odstotke, kar je neposredno vplivalo na nižje pokojnine.
Možnosti za ponovno odmero pokojnine
Nekateri upokojenci, ki so se upokojili v obdobju z najnižjimi odmernimi odstotki, razmišljajo o ponovni zaposlitvi z namenom izboljšanja svoje pokojnine. Po pojasnilih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (poroča Dnevnik.si) bi se v primeru ponovne vključitve v zavarovanje in nato ponovne upokojitve zavarovancu opravili trije izračuni:
1. Usklajena že priznana pokojnina: Obstoječa pokojnina bi se uskladila glede na pretekle valorizacije.
2. Odstotno povečanje pokojnine: Pokojnina bi se povečala glede na dodatno obdobje zavarovanja.
3. Nova odmera pokojnine: Izračunala bi se nova pokojnina na podlagi celotne zavarovalne dobe in novih odmernih odstotkov.
Pomembno je poudariti, da pri ponovni odmeri pokojnine upoštevani odmerni odstotek temelji na prvotno priznani pokojninski dobi, ki se nato poveča za odmerni odstotek na podlagi dodatne pokojninske dobe. Zato je pred odločitvijo o ponovni zaposlitvi priporočljivo pridobiti natančne informacije o pričakovanih spremembah pokojnine.
Pokojninski sistem v Sloveniji je skozi leta doživel številne spremembe, ki so vplivale na višino pokojnin. Obdobje med letoma 2013 in 2019 je zaznamovalo najnižje odmerne odstotke, kar je vplivalo na nižje pokojnine za tiste, ki so se upokojili v tem času. Za upokojence, ki razmišljajo o ponovni zaposlitvi z namenom izboljšanja svoje pokojnine, je ključnega pomena, da se predhodno posvetujejo s pristojnimi institucijami in pridobijo vse potrebne informacije za informirano odločitev.
Pripravil: N. Z.
Vir: Dnevnik.si, www