To sta Ula in Ela, mali junakinji, ki sta se rodili v 29. tednu nosečnosti: poglejte, kako sta videti danes
Dvojčici Ula in Ela sta na svet prišli veliko prezgodaj, v 29. tednu nosečnosti. Ena je ob rojstvu tehtala komaj 750 gramov, za njuno družino pa so sledili tedni negotovosti, intenzivne nege in upanja. Danes sta deklici stari tri leta in pol.
Mislila je, da pričakuje enega otroka, nato je sledilo veliko presenečenje
Ko je mama izvedela, da je drugič noseča, je bila njena starejša hčerka Ota stara komaj deset mesecev. S partnerjem sta se novega družinskega člana zelo veselila, vendar se je nosečnost že od začetka precej razlikovala od prve. Spremljale so jo slabost, vrtoglavica in utrujenost, zaradi česar se je s partnerjem šalila, da zagotovo pričakujeta fantka ali pa dvojčka.
Dan pred prvim ginekološkim pregledom so se pojavile rahle krvavitve, zato je obiskala urgenco. Tam so opravili ultrazvočni pregled in ji zagotovili, da je vse v redu. Že naslednji dan pa je ginekologinja ugotovila, da pričakuje dvojčka.
»Začudenje in veselje sta bila neizmerna. Kar nisem mogla verjeti, da so se moje napovedi uresničile,« je zapisala mama.
Kasnejše preiskave so pokazale nizko tveganje za genetske nepravilnosti. Prav na prvi rojstni dan starejše hčerke Ote so prejeli tudi novico, da pričakujejo dve deklici. Zaradi posebnosti dvojčne nosečnosti je mama začela redno obiskovati ultrazvočne preglede v ljubljanski porodnišnici.
V 26. tednu nosečnosti so zdravniki odkrili nevaren zaplet
Na enem izmed pregledov so zdravniki pri 26 tednih nosečnosti odkrili sindrom transfuzije od dvojčka k dvojčku, imenovan TTTS. Gre za zaplet pri dvojčkih, ki si delijo posteljico, pri katerem je pretok krvi med plodovoma neuravnotežen. Pri enem od njiju so ugotovili preveč plodovnice, pri drugem premalo, pri manjšem plodu pa na ultrazvočnem pregledu ni bilo vidnega sečnega mehurja.
Mamo so sprejeli v ljubljansko porodnišnico in začeli pripravljati vse potrebno za zdravljenje v Gradcu. Med čakanjem so se bolečine in napetost v trebuhu stopnjevale do te mere, da ponoči ni mogla normalno spati.
»Nisem mogla ležati na nobenem boku, zato sem večkrat zadremala kar sede na stolu,« je opisala težke dneve pred posegom.
V ponedeljek so jo napotili v Gradec, kjer so še isti dan opravili lasersko operacijo. Poseg je bil po njenih navedbah ocenjen kot uspešen, po nekaj dneh opazovanja pa se je lahko vrnila domov. Kljub temu je morala vsak drugi dan na kontrolni pregled v ljubljansko porodnišnico.
Carski rez je bil načrtovan za ponedeljek, a sta deklici pohiteli
Slaba dva tedna po operaciji so jo ponovno sprejeli v porodnišnico. Carski rez je bil predviden za ponedeljek, vendar so zdravniki zaradi težav pri spremljanju srčnih utripov obeh deklic njuno stanje pozorno nadzorovali. V nedeljo zjutraj jim je končno uspelo pravilno namestiti napravo CTG, a rezultati niso bili spodbudni.
Pri enem od plodov so zaznali padce srčnega utripa, kar so potrdili tudi ob ponovnem pregledu. Mama je takrat začela čutiti še prve popadke, zato so se zdravniki odločili za urgentni carski rez.
Pri 28 tednih in 6 dneh nosečnosti sta se rodili Ula in Ela. Ula je tehtala 1410 gramov in merila 42 centimetrov, njena sestrica Ela pa je ob rojstvu tehtala le 750 gramov in merila 36 centimetrov. Obe so takoj po porodu namestili v inkubatorja na enoti intenzivne nege novorojenčkov.
Oče ju je videl še isti dan, mama šele naslednje dopoldne
Po prezgodnjem porodu so za družino sledili tedni čakanja in skrbi. Oče je deklici lahko obiskal še isti dan, mama pa ju je prvič videla šele naslednje dopoldne. Na intenzivni negi sta bili hranjeni z materinim mlekom, sprva po sondici, kasneje po steklenički.
Ko je bila Ula stara dva tedna, so ji zdravniki na možganih odkrili majhne ciste. Takrat še niso vedeli, ali bodo pustile posledice. Pri enem mesecu je bila Ula že v običajni posteljici, Ela pa je zaradi svoje majhnosti v inkubatorju ostala še en teden.
Po približno mesecu in pol so Ulo z intenzivne nege premestili na oddelek k mami, dva dni kasneje pa sta lahko odšli domov. Ela je na intenzivni negi ostala še pet dni. Ob odpustu je tehtala 1740 gramov, Ula pa 2570 gramov.
Po prihodu domov sta obe deklici lepo sprejeli dojenje, mama pa ju je dojila kar 17 mesecev. Toda družino so čakali novi izzivi.
Pri dveh letih sta obe dobili diagnozo cerebralne paralize
Ula in Ela sta danes stari tri leta in pol. Po maminih besedah se že od začetka srečujeta z velikim razvojnim zaostankom, predvsem na področju gibanja. Težave so se pojavljale tudi pri uvajanju goste hrane, spanju in govoru, sprva pa sta deklici težko sprejemali tudi terapevte.
Pri dveh letih sta obe dobili diagnozo cerebralne paralize, pri čemer je po maminih navedbah ta pri Uli izražena v višji stopnji kot pri Eli. Cerebralna paraliza vpliva predvsem na gibanje in telesno držo, njene posledice pa se lahko med posamezniki precej razlikujejo.
Danes deklici večkrat tedensko obiskujeta različne terapije. Njuna družina se veseli vsakega dosežka, čeprav se zaveda, da je pred njimi še dolga pot.
»Večkrat tedensko obiskujemo različne terapije in se veselimo vsakega, tudi najmanjšega napredka obeh deklic,« je zapisala mama.
»Pred nami je še dolga pot«
Kljub zahtevnim preizkušnjam mama v svojem zapisu ne skriva hvaležnosti za vse, kar sta deklici že dosegli. Prav vsak njun nasmeh in vsak nov korak pri razvoju za družino pomenita veliko.
»Pred nami je še dolga pot,« je zapisala in dodala: »Vendar smo presrečni, da nas Ula in Ela vsak dan razveseljujeta s svojimi nasmehi, dobro voljo, vztrajnostjo in veliko željo po samostojnosti.«
Zgodba Ule in Ele je tudi opomnik, da se pot prezgodaj rojenih otrok ne konča vedno z odhodom iz porodnišnice. Za nekatere družine se takrat začne novo obdobje zdravljenja, terapij in vsakodnevnega prilagajanja. Za Ulo in Elo ostaja pomemben prav vsak napredek, pa čeprav je na prvi pogled še tako majhen.
Vir: Facebook – Junaki prvega nadstropja
Pripravil: K. J.
