Tomaž Lisec ostro nad dvig minimalne plače in božičnico prejšnje vlade: “Kaj ima danes povprečen Slovenec sploh več? Inflacija je požrla vse” (VIDEO)
Na papirju je zgodba videti skoraj idealna: višja minimalna plača, zimski regres oziroma božičnica, nekaj več evrov na računu. A Tomaž Lisec opozarja na drugo plat te zgodbe – inflacija, dražja hrana, dražje storitve in višji življenjski stroški lahko vse te dvige izničijo, ljudje pa na koncu ne živijo bolje, ampak težje.
Ko politika kaže dvige, ljudje gledajo račune
Minimalna plača se je z letom 2026 občutno zvišala. Za delo, opravljeno od 1. januarja 2026 naprej, znaša 1.481,88 evra bruto, medtem ko je leto prej znašala 1.277,72 evra bruto. Vlada lahko to predstavi kot pomemben socialni ukrep in dokaz, da se položaj zaposlenih izboljšuje.
A tu se začne vprašanje, ki ga odpira poslanec SDS Tomaž Lisec: kaj ima povprečen Slovenec od višje minimalne plače, če ga vsakdanji stroški prehitevajo na vsakem koraku?
»Kaj ima danes povprečen Slovenec več kot pred letom dni?« je zapisal Lisec. Po njegovih besedah si to vprašanje zastavljajo številni državljani. Tudi če nekdo prejme nekaj evrov višjo plačo, jih inflacija hitro izniči. Dražja hrana, dražje storitve in višji življenjski stroški po njegovem mnenju pojedo vsak dvig dohodkov.
Božičnica zveni lepo, a ne reši prazne denarnice
Drugi velik poudarek zadnjih mesecev je božičnica oziroma zimski regres. Za leto 2025 je bil določen znesek 638,86 evra, izplačilo pa je država predstavila kot dodatno varnost za delavce pred koncem leta.
Na prvi pogled je to denar, ki bi moral pomagati. Toda v resničnem življenju takšen znesek pogosto ne pomeni razkošja. Za marsikoga pomeni pokrite zaostale položnice, večji nakup hrane, ogrevanje, gorivo, šolske stroške ali poplačilo minusa na računu.
In prav tu je bistvo Lisčeve kritike. Če božičnica pride enkrat, cene pa rastejo vsak mesec, potem ljudje ne občutijo olajšanja. Občutijo samo kratek vdih, preden jih stroški znova potisnejo pod vodo.
Inflacija ne vpraša, ali je plača zrasla
Podatki statističnega urada kažejo, da so bile cene življenjskih potrebščin junija 2026 na letni ravni višje za 3,6 odstotka, v prvi polovici leta pa je skupna rast cen znašala 3,5 odstotka. Največ so k letni inflaciji prispevale podražitve iz skupine stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva.
To niso oddaljene številke. To so položnice, ki pridejo v nabiralnik. To je nakupovalni voziček, ki je dražji kot lani. To je kava, kosilo, frizer, servis avtomobila, šolske potrebščine, stroški bivanja.
Zato je mogoče govoriti o višji minimalni plači, a hkrati priznati, da se človeku življenje ni nujno izboljšalo. Če dobiš več, a za vse plačaš še več, nisi zmagal. Samo tečeš hitreje, da ostaneš na istem mestu.
Na koncu šteje samo to, koliko ostane
Lisec s svojim opozorilom meri prav v ta razkorak med politično statistiko in realnim življenjem. Oblast lahko govori o dvigih, dodatkih in uspehih. A ljudi ne zanima le bruto številka. Zanima jih, koliko jim ostane po trgovini, položnicah in vsakdanjih stroških.
In sporočilo je ostro: če višja minimalna plača in božičnica ne prineseta večje kupne moči, potem ljudje od tega v resnici nimajo veliko. Še huje – če se je vmes vse podražilo, so lahko kljub višji plači na koncu v slabšem položaju kot prej.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
