
Tragedija v zaporu na Dobu: zaradi požara umrl 23-letnik
DOB, Mirna – Prejšnji teden je zapor na Dobu pretresel tragičen dogodek, ki je zdaj dobil še bolj žalosten epilog. Mladi 23-letni zapornik, tuji državljan, ki je zanetil požar v svoji celici, je v ponedeljek podlegel hudim poškodbam. Dogodek je sprožil številna vprašanja o varnosti, obravnavi obsojencev in učinkovitosti sistemov za preprečevanje tovrstnih nesreč.
Kako je prišlo do tragedije?
Na prvi pogled gre za nenavaden in težko razložljiv dogodek, ki pa kaže na globlje težave v sistemu prestajanja kazni. Po navedbah Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je mladi kaznjenec več dni s svojim vedenjem huje motil druge obsojence. Zato so mu nameravali odrediti odstranitev v poseben prostor – postopek, ki je v zaporih redka, a uveljavljena praksa. A preden so ukrep lahko izvedli, je zapornik poškodoval vrata celice, jih zablokiral in zanetil požar, zaradi česar je bila celica nedostopna.
Ko so pravosodni policisti končno uspeli priti do njega, se je iz prostora valil gost dim, celica pa je bila že močno uničena. Kljub hitremu ukrepanju – požar so pogasili in oživljanje začeli že na kraju – je bil mladi zapornik v kritičnem stanju. Po transportu v ljubljanski klinični center je včeraj umrl zaradi hudih poškodb, ki jih je utrpel v požaru.
Dogodki, ki odpirajo vprašanja
Incident neizogibno odpira vprašanja: Kaj se je dogajalo v dneh pred požarom? Ali bi bilo mogoče nesrečo preprečiti? Po besedah nekaterih poznavalcev so lahko tovrstni dogodki posledica zanemarjenih psiholoških težav zapornikov, ki v sistemu pogosto ostanejo neprepoznane. Statistika kaže, da približno 30 % zapornikov v evropskih državah, vključno s Slovenijo, trpi za različnimi oblikami duševnih bolezni, a je dostop do strokovne pomoči omejen.

Ni nepomembno, da je bil pokojni zapornik obsojen zaradi tihotapljenja ljudi – kaznivega dejanja, ki ga mnogi povezujejo z izjemnimi pritiski, nasiljem in organiziranim kriminalom. Prav mogoče je, da je imel opravka z grožnjami tudi izven zapora, kar bi lahko še povečalo njegovo stisko.
Takšni incidenti so se že zgodili …
Podobni incidenti v slovenskih zaporih, čeprav redki, niso brez precedensa. Leta 2018 je v celjskem zaporu izbruhnil požar v čajni kuhinji, ki ga je povzročila skupina zapornikov, povzročena škoda pa je presegla 40.000 evrov. Ali pa lansko leto, ko je zapornik zažgal vzmetnico v celici. A tokratna tragedija je posebna v svoji intenzivnosti – dejstvo, da je bil zapornik pri tem smrtonosno poškodovan, v slovenskem sistemu kazenskega pravosodja sproža resne pomisleke.
Če primerjamo stanje s tujino, se v Skandinaviji, denimo na Norveškem, požari v zaporih praktično ne dogajajo, saj so njihovi sistemi obravnave zapornikov zasnovani na večji individualizaciji in preventivnih ukrepih. Slovenski zapori, kljub relativno nizkemu številu incidentov, ostajajo tarča kritik zaradi pomanjkanja kadra, opreme in preventivnih programov.
Ali sistem potrebuje temeljito reformo?
Ta dogodek verjetno opozarja na pomanjkljivosti v slovenskih zaporih – od nezadostnega števila pravosodnih policistov do slabih psiholoških programov za zapornike. Vsi zapori v Sloveniji so kadrovsko podhranjeni, kar pomeni, da so pravosodni policisti pogosto prisiljeni opravljati več nalog hkrati, kar povečuje tveganje za napake ali zamude pri ukrepanju.
Na to je opozoril tudi generalni direktor URSIKS, ki je po dogodku napovedal podrobno preiskavo in možnost uvedbe novih varnostnih ukrepov. Ali bo to zadostovalo? Analitiki opozarjajo, da slovenski zapori potrebujejo dolgoročne spremembe – od povečanja števila zaposlenih do boljšega nadzora in preventive.
Tragedija na Dobu je opomnik, da se sistem kaznovanja ne konča s postavitvijo zidov in ključavnic. Vsak zapornik je oseba z zgodbo, ki jo sistem mora prepoznati, če želi preprečiti podobne dogodke. Slovenija, ki se pogosto rada pohvali z urejenim pravosodjem, si ne sme zatiskati oči pred pomanjkljivostmi, ki so tokrat privedle do najhujšega možnega izida.

Napisal: N. Z.
Vir: N1, www