Tragedija na Krimu: plezalec omahnil v globino, za življenje se še bori, bilo je grozljivo
KRIM – Včeraj dopoldne se je na pobočjih Krima zgodila huda gorska nesreča. Plezalec je med vzponom omahnil v globino, poškodbe so bile tako hude, da so ga morali s helikopterjem prepeljati v UKC Ljubljana, kjer se zdravniki borijo za njegovo življenje. Kar se je začelo kot običajen izlet v naravo, se je v trenutku spremenilo v boj za preživetje.
Po prvih ugotovitvah je bila stena, po kateri se je vzpenjal, mokra in spolzka, zaradi česar je morda izgubil oprijem. A to je le ena od možnosti – preiskava bo pokazala, ali je šlo za človeško napako, tehnično okvaro plezalne opreme ali morda celo nepričakovano krušenje kamnine.
Gorski reševalci opozarjajo, da je teren na Krimu zahrbten, saj je sestavljen iz apnenca, ki je ob deževju ali vlagi še posebej nevaren. “Ko se takšna skala začne krušiti pod prsti, je že prepozno. Vsaka napačna odločitev se lahko konča tragično,” je dejal izkušen gorski vodnik, ki pozna ta teren kot lasten žep.
Številke gorskih nesreč govorijo same zase
Podatki Gorske reševalne zveze Slovenije kažejo, da je bilo lani v slovenskih gorah kar 558 nesreč, kar je 20 % več kot pred desetimi leti. Najpogostejši vzrok? Podcenjevanje terena, slaba oprema in nepripravljeni posamezniki.
A statistika skriva še eno podrobnost – več kot 60 % nesreč se zgodi izkušenim pohodnikom in plezalcem, ne začetnikom. Paradoks? Nikakor. Kot pravijo reševalci, so prav tisti, ki so že večkrat brez težav preplezali isti teren, najbolj nagnjeni k temu, da podcenijo razmere.
Plezalec, ki je včeraj padel na Krimu, naj bi bil po poročanju Policije – poročilo Operativno komunikacijskega centra Ljubljana izkušen v visokogorju. To le potrjuje tezo, da izkušenost žal ni garancija za varnost – nasprotno, lahko daje lažen občutek nepremagljivosti.
Ena izmed preteklih nesreč in reševanje je izgledalo tako:
Vremenske razmere – tihi sovražnik
Območje Krima, ki se dviga dobrih 1107 metrov nad morjem, slovi po svojih vetrovnih grebenih in hitrih vremenskih spremembah. Kar je bilo zjutraj suho in primerno za vzpon, je lahko popoldne že nevarno gladko.
Meteorologi Agencije RS za okolje (ARSO) poročajo, da je bila včerajšnja vlaga v zraku izjemno visoka, veter pa je pihal s hitrostjo do 50 km/h. Kdor pozna takšne razmere, ve, da lahko že rahla nestabilnost v skali povzroči zdrs, ki se konča v najboljšem primeru z zvitim gležnjem – v najslabšem pa s helikopterskim prevozom v bolnišnico.
Kaj bi lahko preprečilo to nesrečo?
Po mnenju strokovnjakov bi plezalca morda rešilo nekaj preprostih pravil:
- Dodatna previdnost pri izbiri smeri, saj nekatere poti po dežju postanejo prave pasti.
- Vremenska analiza pred odhodom, ne le preverjanje temperature in padavin, ampak tudi vetrovnih razmer.
- Dovolj dolg časovni okvir, saj se mnoge nesreče zgodijo v naglici, ko ljudje hitijo nazaj pred nočjo.
- Dobra oprema – ni dovolj, da je vrv nova, pomembno je tudi, kako se uporablja.
Vsaka nesreča v gorah je opozorilo – ne le posamezniku, ampak celotni skupnosti. Gore so lepe, a nepredvidljive. Na Krimu se je včeraj odvijal dramatičen boj za življenje, ki se – upajmo – ne bo končal tragično.
Slovenci imamo radi hribe, a vsak vzpon naj bo prepleten z zavedanjem, da je narava vedno korak pred nami. Vsaka prehojena pot, vsaka osvojena stena je zmaga – a le, če se z nje tudi varno vrnemo.
Vir: Policija – poročilo Operativno komunikacijskega centra Ljubljana, Agencija RS za okolje (ARSO), Gorska reševalna zveza Slovenije.
Pripravil: N. Z.
