Trgovinska vojna se zaostruje: Poglejte, kako bo Kitajska udarila nazaj
V zadnjih dneh februarja 2025 so se odnosi med Združenimi državami Amerike in Kitajsko znova zaostrili, pri čemer ameriška administracija Donalda Trumpa stopnjuje pritiske s carinami, Peking pa ne ostaja dolžan. Nove, 10-odstotne carine na kitajski uvoz, ki jih je Washington napovedal za prihodnji torek, so po besedah kitajskega ministrstva za trgovino “neutemeljene”, odziv pa bo “ustrezen in sorazmeren”. Poroča AFP.
ZDA krivijo Kitajsko za krizo z drogami, Peking vrača udarec
Trump je svojo odločitev utemeljil z argumentom, da Kitajska prispeva k smrtonosni krizi zasvojenosti z mamilom fentanil v ZDA, saj naj bi iz te države prihajale sestavine za njegovo sintezo. Toda ali je to res celotna slika? Kitajska je že večkrat sprejela ukrepe proti tihotapljenju teh snovi, njeni uradniki pa opozarjajo, da Washington ignorira dejstva, ko za svojo interno krizo obtožuje tujino.
“Kitajska je ena od držav z najstrožjo in najbolj temeljito politiko boja proti drogam na svetu, vendar so ZDA ta dejstva vedno ignorirale,” je zapisano v uradni izjavi Pekinga. Poroča Reuters.
Povračilni ukrepi Kitajske: ZDA ne bodo ostale brez odgovora
Ministrstvo za trgovino v Pekingu je napovedalo, da bo Kitajska v odgovor zvišala carine na ameriški premog, utekočinjeni zemeljski plin in določene kmetijske proizvode. Konkretno: 15-odstotne carine na premog in plin, 10-odstotne carine na surovo nafto, stroje in velika vozila. Ti ukrepi naj bi začeli veljati 10. marca, je sporočilo kitajsko vodstvo.
Poleg tega Kitajska vlaga pritožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in se sklicuje na kršitev pravil prostega trga. O tem poroča RTVSLO.si.
Trump pritiska tudi na druge države – bo EU naslednja?
Medtem ko se trgovinski spor s Kitajsko zaostruje, Trump ni pozabil na druge trgovinske partnerje. Kanado in Mehiko je prepričal v dogovor, s katerim so te države začasno zaščitene pred dodatnimi carinami – a le za 30 dni. Po tem obdobju bo Trumpova administracija ponovno preučila, ali sta sosednji državi storili dovolj pri mejni varnosti.
A kaj pa Evropa? Tu je zgodba povsem drugačna. EU se ne bo kar tako uklonila – Bruselj že pripravlja lastne protiukrepe, če bi Washington uvedel 25-odstotne carine na evropske avtomobile, farmacevtske izdelke in čipe. Analitiki ocenjujejo, da bi tak ukrep izbrisal na tisoče delovnih mest v Nemčiji, Franciji in na Švedskem.
Kaj to pomeni za svetovno gospodarstvo?
Čeprav so trgovinske vojne politično zanimive, imajo konkretne posledice za vsakdanjik ljudi. Podražitve surovin pomenijo dražje izdelke za ameriške in evropske potrošnike. Kitajska, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev čipov, avtomobilskih komponent in tekstila, lahko preusmeri svojo trgovino v druge dele sveta – na primer v Rusijo, Južno Ameriko in Afriko, kjer je že zgradila močne gospodarske vezi.
Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko ponovi scenarij iz leta 2018, ko so ameriške carine na jeklo in aluminij sprožile verižne reakcije, ki so močno vplivale na dobavne verige in povzročile nepričakovane dvige cen.
Se bo zgodovina ponovila?
Vir: AFP, Reuters, RTVSLO.si, Nova24TV, Delo.si, Damijan.org
Pripravil: N. Z.
