“Trideset jih je vedelo. Nihče ni spregovoril?” Afera Fotopub, ki razgalja dvoličnost elite

15. feb. 2026, ob 01.37
Posodobljeno pred 6 urami
541
100 SEK

Pisateljica Milena Miklavčič je zadela v živo rano. Spregovorila je o imenih, o odgovornosti, o tišini. In Ko se govori o svobodi in zaščiti ranljivih, a ob konkretnih imenih zavlada tišina, nekaj ne štima. Milena Miklavčič je zapisala besede, ki so zarezale globoko – in sprožile nova vprašanja o odgovornosti.

Imena, ki ne smejo ostati le zapis

Pisateljica Milena Miklavčič je brez olepševanja zapisala, da javnosti pridigajo o svobodi, morali in vrednotah, a afero Fotopub pometajo pod preprogo. Če, kot trdi znani psiholog, obstaja seznam tridesetih ljudi, ki so vedeli za domnevna ravnanja Dušan Smodej in Roman Uranjek, potem to ni več stvar družbenih omrežij. To je stvar policije. Brez konkretnih dejanj najtežje obtožbe ostanejo le zapisi, žrtve pa brez zadoščenja. In prav tu se zgodba zatika.

Rajgelj, lokali in vprašanje odgovornosti

Presenetilo jo je tudi, da je psiholog Munc naknadno pobrisal imena lokalov, kjer naj bi po njegovih informacijah potekalo novačenje mladih deklet. Še bolj pa jo je v komentarjih presenetil napad na njega s strani Barbara Rajgelj, solastnice enega od omenjenih lokalov. Rajgljeva, pravnica, ki se na novinarskih konferencah pridružuje Inštitut 8. marec, na fakulteti predava mladim študentkam in pogosto javno govori o skrbi za ranljive skupine, naj bi bila po zapisu Miklavčičeve očitno bolj zaskrbljena, da bi takšne informacije škodile obisku lokala, kot pa da bi se razjasnilo, ali je tam morda potekalo sistematično novačenje kasnejših žrtev. Seveda kot solastnica ne more vedeti vsega o gostih in njihovem početju. A prav zato bi lahko vsaj odslej naredila več – preventivno, jasno, glasno.

Politične obljube in dolga tišina

Tudi Levica je konec leta 2022 zapisala, da bo zgodbo postavila v ospredje. Objavo so dali, obljubo izrekli. Nato pa je vse utihnilo. Vprašanje danes ni več, komu bo afera zamajala stolček. Vprašanje je, ali bomo kot družba zmogli vztrajati pri enakem merilu za vse. Primer Jeffrey Epstein nas je naučil, da sistemi moči razpadejo šele, ko molk zamenjajo pogum, vztrajnost in institucionalna odgovornost. Do takrat pa ostaja nelagoden občutek, da so nekateri glasnejši pri pridiganju kot pri dejanju. In to je tisto, kar najbolj boli.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook

541
100 SEK