Trinajsta plača ali Božičnica po Evropi
Trinajsta plača ali Božičnica – misel ,ki se pojavlja ob bližajočem zaključku leta. Ko se bliža konec leta, se poleg prazničnih lučk, vonja po cimetu in veselja ob druženju z bližnjimi, pri mnogih prebudi še ena misel – bo letos tudi božičnica? Trinajsta plača ali tako imenovani božični bonus je za nekatere nekaj samoumevnega, za druge pa še vedno le tiha želja. Medtem ko v nekaterih državah delodajalci zakonsko morajo izplačati ta zimski dodatek, drugje to ostaja predvsem gesta hvaležnosti in spodbuda zaposlenim.
- Kako je torej z božičnico po Evropi? Poglejmo, kje jo prejemajo, kje ne – in kaj pravzaprav pomeni ta decembrski simbol nagrade in priznanja.
Bolj ko se bližamo božičnim radostim, bolj se misli usmerjajo tudi k trinajsti plači.
Trinajsta plača ali po naše – in po novem tudi Božičnica – je ali pa je tudi ni, ko govorimo o evropskih državah.
Kako je po Evropi glede Božičnice ali trinajste plače?
Božičnica kot tradicija
Praznično obdobje je znano po tem, da so naše denarnice močno obremenjene.
Vendar so nekod po Evropi delodajalci vezani na zakon, ki jim narekuje obvezno izplačilo Božičnice.
Ponekod to imenujejo tudi praznični bonus ali božični bonus.
Začetki trinajste plače
Mimogrede, na Filipinih se je tradicija trinajste plače uveljavila že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja – in ta tradicija še vedno traja.
Trinajsta plača je tam samoumevna.
Malo kasneje se je izplačilo bonusa začelo uvajati tudi v nekaterih državah Evrope in sveta.
Delodajalci svojim zaposlenim že v začetku decembra ponudijo nagrado za uspešno delo in dobro poslovanje podjetja, v katerem so zaposleni.
Trinajsta plača je v večini primerov enakovredna mesečni plači.
50 let kasneje …
Petdeset let po uvedbi trinajste plače na Filipinih je 13. mesečni bonus postal zakonsko zapisan v večini latinskoameriških držav.
V Evropi pa je ta tradicija kljub temu nekoliko manj pogosta.
Obvezni bonusi v Evropi
Evropski pristop k 13. mesečnim plačam je precej zapletena zadeva.
Način nagrajevanja zaposlenih je pogosto zelo specifičen, saj je vse odvisno od panoge in podjetja.
Portugalska, Španija, Italija in Grčija
Zaposleni so zakonsko upravičeni do prejema t. i. zimskega dodatka, ki je v večini primerov enak enomesečni plači.
V Španiji morajo delodajalci ponuditi dva dodatna bonusa na leto, enega pa naj bi ponudili med božičem.
Časovna razporeditev drugega bonusa in znesek se dogovorita v okviru tako imenovanih kolektivnih pogodb.
Primer Grčije
Eirini Hamiti razlaga, da je odprava trinajste in štirinajste plače za javne uslužbence povzročila številne odzive med zaposlenimi.
Z odpravo teh bonitet so izgubili pravice, zapisane v ustavo.
“Do danes javnim uslužbencem še niso izplačali nobenih dodatkov za praznike, čeprav se govori, da se bodo vrnili leta 2024 kot del rasti grškega gospodarstva,”
pojasnjuje odvetnik za delovno pravo pri Kremalis, Atene.
V zasebnem sektorju so delavci upravičeni do:
- božičnice,
- poletnega dodatka,
- ter polovice mesečne plače v času velike noči.
V javnem sektorju teh bonusov ni – ukinjeni so bili že leta 2012, ko je grško gospodarstvo potonilo v globoko gospodarsko krizo.
Do danes se javnim uslužbencem ni izplačala nobena od teh bonitet, a že slišati namige, da se bodo vrnile.
Druge evropske države
Delavci okrašujejo božično drevo pred stavbo parlamenta v Budimpešti na Madžarskem (30. november 2023).
Druge države, ki imajo zakonsko zagotovljene politike bonusov, so Nizozemska in Poljska.
Nizozemska
Delavcem maja ali junija izplačujejo dopustniški dodatek v višini najmanj 8 % bruto letne plače zaposlenega.
Poljska
Na Poljskem sta 13. in 14. mesečna nagrajevanja v zasebnem sektorju redka,
vendar je 13. plača zakonsko obvezna za nekatere zaposlene v javnem sektorju – na primer za učitelje in javne uslužbence.
Širši vpliv trinajste plače
Bonusi lahko povečajo zvestobo in moralo zaposlenih, hkrati pa imajo tudi gospodarski pomen.
Kot pravi Alper Kara, profesor bančništva in financ na Univerzi Brunel v Londonu:
»Dodatna plačila pomagajo financirati nakupe blaga in storitev za gospodinjstva v obdobjih intenzivne potrošnje, kar spodbuja gospodarstvo.«
Profesor Kara zavrača tudi trditev, da zakonsko določeni bonusi finančno obremenjujejo mala podjetja:
»Pričakovanja trga dela glede plač se bodo dolgoročno prilagajala. Podjetja bodo prilagodila raven plač za preostalih 12 mesecev glede na zahteve 13. mesečnega plačila.«
Bonusi glede na uspešnost
V mnogih pogledih so bonusi, ki temeljijo na uspešnosti, za podjetja veliko bolj tvegana strategija kot fiksno plačilo 13. ali 14. mesečne nagrade.
Tak sistem lahko:
- škoduje koheziji ekipe,
- ogrozi dobiček podjetja,
- ter spodbuja tveganje za kratkoročne rezultate – kar se je jasno pokazalo po finančni krizi leta 2008.
Čeprav se tradicija trinajste plače po Evropi razlikuje od države do države, ima povsod enak pomen – priznanje truda, zahvala zaposlenim in vsaj malo finančnega olajšanja v prazničnem času.
Tudi v Sloveniji božičnica oziroma trinajsta plača ni zakonsko obvezna, a jo številna podjetja vseeno izplačajo kot nagrado za uspešno leto in motivacijo za naprej.
V praksi se pri nas pogosto izplača konec decembra, njena višina pa je odvisna od poslovnih rezultatov podjetja in dobre volje delodajalca. Kjer jo prejmejo, je ta dodatek lepo presenečenje, ki razveseli in hkrati pomaga pri prazničnih nakupih.
Morda bi lahko rekli, da božičnica ni le številka na plačilni listi, ampak tudi sporočilo zahvale in spoštovanja – tisto majhno priznanje, ki v času topline in obdarovanja pomeni veliko več kot samo denar.
Pripravila AK
Viri:
euronews.com
unsplash.com
youtube.com
FB
reddit.com
