Drama na nebu, Trumpu se je na poti v Švico pokvarilo letalo

Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da se je posadka za vrnitev odločila »iz obilja previdnosti« ter da bosta predsednik in spremstvo pot proti Švici nadaljevala z drugim letalom.

WASHINGTON – Po sporočilu Bele hiše se je letalo Air Force One s predsednikom Donaldom Trumpom kmalu po vzletu moralo vrniti v bazo Joint Base Andrews zaradi »manjše električne težave«. Novinarji, ki so potovali s predsednikom, so navedli, da je v delu kabine, namenjenem medijem, prišlo do kratkotrajnega izpada elektrike oziroma ugašanja luči, nakar je letalo iz previdnosti prekinilo pot in varno pristalo. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da se je posadka za vrnitev odločila »iz obilja previdnosti« ter da bosta predsednik in spremstvo pot proti Švici nadaljevala z drugim letalom.

Air Force One carrying President Donald J. Trump to the 56th Annual Summit of the World Economic Forum (WEF) in Davos, Switzerland, has just made a sharp turn off the east coast of the United States and appears to be returning to Joint Base Andrews. pic.twitter.com/Z1V449S9ef

— OSINTdefender (@sentdefender) January 21, 2026

Trump se je odpravil v Davos, da bi sodeloval na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF), kjer je po uradnem programu napovedan njegov posebni govor v sredo, 21. januarja 2026, od 14.30 do 15.15 po srednjeevropskem času (CET). Letno srečanje WEF poteka od 19. do 23. januarja, organizatorji pa poudarjajo zelo visoko raven politične udeležbe, vključno z več deset voditelji držav in vlad.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah

Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

Politični kontekst potovanja je dodatno zaostren zaradi razprav o trgovinskih odnosih med ZDA in Evropo ter Trumpovih izjav, povezanih z Grenlandijo, ki so v zadnjih dneh spodbudile odzive evropskih voditeljev in ugibanja o morebitnih protiukrepih.

Zaradi Grenlandije

Med Evropo in ZDA se je zaostrilo zaradi Trumpovega pritiska glede Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske. V Washingtonu Trump utemeljuje zahteve z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer ZDA tekmujejo z Rusijo in Kitajsko za vpliv, nadzor nad pomorskimi potmi ter dostop do surovin. Hkrati želi ustvariti vtis, da obstoječi varnostni aranžmaji niso dovolj, čeprav ZDA že desetletja delujejo na Grenlandiji na podlagi obrambnega sporazuma z Dansko iz leta 1951, ki Washingtonu omogoča prisotnost in uporabo objektov.

Ključni vir napetosti je, da se varnostna retorika prepleta s trgovinskim pritiskom. Po poročanju več medijev Trump omenja možnost dodatnih carin na evropske države kot vzvod, če bi Danska ali EU ovirali njegove načrte. To v Evropi razumejo kot poskus izsiljevanja in nevaren precedens, ker se vprašanje suverenosti zaveznice v Natu postavlja v okvir kupčije.

Evropski odgovor je bil zato hkrati političen in varnostno-operativen. Danska in institucije EU poudarjajo, da sta suverenost in ozemeljska celovitost Danske ter pravica Grenlandije do samoodločanja nevprašljivi, pri čemer so se pojavile tudi ostre parlamentarne izjave, da so takšne zahteve nesprejemljive med partnerji. Ob tem Danska signalizira pripravljenost na večjo prisotnost in naložbe v arktično varnost, evropske razprave pa vse pogosteje omenjajo možnost protiukrepov, če bi ZDA dejansko uvedle carine ali nadaljevale z eskalacijo. V praksi se zato pričakuje intenziviranje pogovorov prek Nata in dvostranskih kanalov med Washingtonom, Københavnom in Nuukom, z namenom znižanja napetosti, pri čemer EU hkrati pripravlja scenarije za trgovinski odziv, če bi pritisk prešel iz besed v ukrepe.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www