Tu so šokantne podrobnosti nesreče pri Rakitniku, takrat umrla 2 delavca, 2 poškodovana
RAKITNIK – Tragedija na slovenskih tirih: Kriminalisti razkrili šokantne podrobnosti nesreče
Soočenje z odgovornostjo na Slovenskih železnicah
Kriminalisti Policijske uprave Koper so zaključili preiskavo železniške nesreče, ki se je zgodila 21. decembra 2023 pri Rakitniku. V nesreči, ki je pretresla slovensko javnost, sta življenje izgubila dva delavca, ki sta opravljala vzdrževalna dela, hudo poškodovan je bil še en delavec, eden pa lažje. Preiskava razkriva presenetljive podrobnosti in opozarja na morebitne sistemske pomanjkljivosti v varnostnih protokolih Slovenskih železnic (SŽ).
Tragičen dogodek in njegove posledice
Nesreča se je zgodila ob 9:16 zjutraj, ko je lokalni potniški vlak, ki je vozil na redni progi med Ljubljano in Sežano, v nepreglednem kamnitem useku trčil v skupino delavcev SŽ. Ti so na omenjenem delu proge opravljali redna vzdrževalna dela, medtem ko je vlak kljub opozorilom z veliko hitrostjo prešel območje. Zaradi trčenja sta dva delavca utrpela smrtne poškodbe, en je bil hudo ranjen, en pa jo je odnesel z lažjimi poškodbami. Na vlaku ni bil poškodovan nihče od potnikov, čeprav je materialna škoda na delovni opremi in vlaku precejšnja.
Vprašanja o varnosti in odgovornosti
Po zaključeni preiskavi so kriminalisti na Okrožno državno tožilstvo v Kopru vložili kazensko ovadbo zoper tri osebe, zaposlene pri SŽ, zaradi suma ogrožanja varnosti v javnem prometu. Gre za kršitev 325. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki določa kazen zapora do osmih let za ogrožanje javnega prometa, če je bila ogrožena varnost zaradi malomarnosti ali kršitev varnostnih pravil. Ali so bile upoštevane vse potrebne varnostne smernice in kdo bo odgovarjal za kršitve? Težko je zanikati, da nesreča vzbuja številna vprašanja o varnosti in delovnih protokolih v železniškem sektorju.
Kako je mogoče, da so delavci delali na progi brez ustreznega varovanja? Zakaj niso bile uvedene dodatne varnostne mere, ki bi preprečile nesrečo? To so vprašanja, ki jih bodo morali odgovorni pri SŽ nujno nasloviti v prihodnje, saj je ta nesreča razkrila resne vrzeli v sistemu.
Zakonodaja in varnostni protokoli
Kazenski zakonik jasno določa, da je kršitev varnostnih protokolov v javnem prometu kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena visoka kazen. Železniški promet ima zaradi svoje narave visoke zahteve glede varnosti, saj je v primeru napak tveganje za smrtne žrtve in hude poškodbe izjemno veliko. Po mnenju poznavalcev, ki so zadevo spremljali, se zdi, da je prišlo do sistemske napake, saj “nesreče ni povzročil le posamezni uslužbenec, temveč pomanjkanje ustreznega nadzora in varovanja.” (poroča Dnevnik).
Ali lahko Slovenske železnice zagotovijo varnost svojih zaposlenih?
Ta tragična nesreča sproža pomembno vprašanje o tem, kako bo SŽ v prihodnje izboljšala varnost in nadzor nad delovnimi procesi na tirih. Po nesreči so se namreč pojavile skrbi, da zaposleni pri železnicah niso dovolj zaščiteni pri izvajanju svojih delovnih nalog, kar je nesprejemljivo. Tveganje nesreč in pomanjkljiv nadzor nad delovišči lahko privedeta do nadaljnjih zapletov v železniškem sektorju. Javnost upravičeno pričakuje konkretne korake za izboljšanje varnosti delavcev in potnikov.
Odgovorni v Slovenskih železnicah bi morali biti pripravljeni na vprašanja javnosti o tem, kako so vnesli izboljšave v varnostne protokole. Ob tovrstnih nesrečah se poraja vprašanje, ali SŽ vlagajo dovolj v varnostne standarde, nadzor in usposabljanje svojih delavcev. Ta nesreča je namreč opozorilo, da so lahko posledice kršenja varnostnih protokolov izjemno hude. Čeprav so proti zaposlenim že vložene kazenske ovadbe, se zdi, da kazenska odgovornost posameznikov ne bo dovolj za temeljne spremembe v sistemu.
Kaj pa v prihodnje?
Ta primer je opozorilo, da morajo SŽ nujno preučiti svoje varnostne smernice in poskrbeti, da so delavci na terenu zaščiteni pred nevarnostmi. Tragični dogodek pri Rakitniku je razkril, kako ranljivi so delavci pri izvajanju svojih nalog, če varnostni sistemi ne delujejo. SŽ bi morale izboljšati komunikacijo med nadzorniki in delavci, vzpostaviti strožje varnostne ukrepe ter povečati nadzor nad delovišči. Tako bodo lahko zaščitile svoje zaposlene in preprečile prihodnje nesreče.
Vir: Policijska uprava Koper, www
Napisal: N. Z.
