Tudi Bruselj ima dovolj! Nevladnikom zaradi političnega lobiranja grozi zaprtje evropskih denarnih pipic
V Evropskem parlamentu se zaostruje razprava o financiranju nevladnih organizacij. Delovna skupina predlaga stroge omejitve političnega lobiranja in celo petletno izključitev iz evropskega financiranja. Toda predlog še ni sprejeta odločitev Evropske unije.
Pet let brez evropskih sredstev?
V Bruslju se odpira novo poglavje spora o financiranju nevladnih organizacij (NVO). Delovna skupina Evropskega parlamenta za nadzor financiranja nevladnikov je pripravila dokument, ki predvideva precej ostrejša pravila za organizacije, ki prejemajo evropski denar in sodelujejo pri političnem lobiranju.
Med najodmevnejšimi priporočili je predlog, da bi organizacije, ki bi kršile nova pravila, za pet let izgubile možnost pridobivanja evropskih sredstev.
Delovna skupina predlaga tudi omejitve lobiranja pri evropskih in nacionalnih institucijah za prejemnike evropskega financiranja. To bi lahko pomembno vplivalo na delovanje nekaterih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri oblikovanju zakonodaje in javnih politik.
Pregledali 28 pogodb, ugotovitve sprožile razpravo
Po poročanju evropskih medijev je delovna skupina analizirala 28 pogodb o financiranju nevladnih organizacij. V 27 naj bi bile med cilji ali predvidenimi dejavnostmi vključene tudi oblike zagovorništva oziroma lobiranja, usmerjene proti evropskim institucijam.
V petih primerih so zaznali tudi uporabo strateških sodnih postopkov, s katerimi organizacije poskušajo vplivati na izvajanje zakonodaje.
Toda pomembna je razlika: ugotovljene zagovorniške dejavnosti same po sebi še ne pomenijo nezakonite porabe evropskega denarja.

Evropsko računsko sodišče je že aprila 2025 opozorilo na pomanjkljivo preglednost financiranja NVO, vendar njegov pregled ni dokazal sistematične nezakonite porabe sredstev.
Evropska desnica za omejitve, nevladniki opozarjajo
Dokument sta pripravila evropska poslanca Dirk Gotink iz Evropske ljudske stranke in Carlo Fidanza iz Evropskih konservativcev in reformistov.
Zagovorniki strožjih pravil poudarjajo, da evropski proračun ne bi smel služiti financiranju političnega vplivanja na odločitve institucij.
Na drugi strani nevladne organizacije opozarjajo, da bi lahko takšne omejitve prizadele tudi legitimno zagovorništvo na področjih varstva okolja, človekovih pravic in drugih javnih interesov.
Evropski okoljski urad je 16. novembra poudaril, da dokument ne dokazuje osrednjih očitkov o nedovoljenem lobiranju, ki naj bi ga usmerjala Evropska komisija.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Razprava je posebej zanimiva tudi za Slovenijo, kjer financiranje nevladnih organizacij že dalj časa povzroča politična nesoglasja.
Vendar je treba poudariti, da dokument delovne skupine z dne 12. novembra še ni uradno sprejeto stališče Evropskega parlamenta, kaj šele zavezujoča evropska zakonodaja.
Predlog tudi ne pomeni samodejne prepovedi financiranja slovenskih nevladnih organizacij iz državnega proračuna.
Kljub temu je politično sporočilo jasno: vprašanje, kje se konča legitimno delovanje civilne družbe in začne financiranje političnega vpliva, postaja vse pomembnejše tudi na evropski ravni. Od nadaljnjih odločitev evropskih institucij pa bo odvisno, ali bodo predlagane omejitve kdaj dejansko začele veljati.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X