Tudi to je slovenska politika: ponarejena spričevala, odvzeti nazivi, namesto poslanca Branka je šel nekdo drug na izpit
Pri posameznih primerih je treba razlikovati med neresnično navedbo izobrazbe, uporabo ponarejene listine, napačno uporabo akademskega naziva in plagiatorstvom.
LJUBLJANA – Primer poslanca Borisa Mijiča je znova odprl vprašanje, kako zanesljivi so podatki o izobrazbi v življenjepisih slovenskih politikov. Pregled javno dostopnih virov od osamosvojitve do julija 2026 kaže, da so se podobne zgodbe končale zelo različno: z odstopi, izključitvami iz strank, odvzemi strokovnih in znanstvenih nazivov, popravki življenjepisov, pa tudi s popolno razbremenitvijo politikov.
Pri posameznih primerih je treba razlikovati med neresnično navedbo izobrazbe, uporabo ponarejene listine, napačno uporabo akademskega naziva in plagiatorstvom. Očitek o prepisovanju namreč ni isto kot neobstoječa diploma, prav tako pa se je v več primerih izkazalo, da so bili prvotni sumi neutemeljeni.
Boris Mijič: fakulteta ga nima med diplomanti
Julija 2026 se je pod vprašajem znašla izobrazba poslanca stranke Resni.ca Borisa Mijiča. Pred volitvami je navajal sedmo raven izobrazbe in naziv diplomirani inženir gradbeništva, v življenjepisu na spletni strani državnega zbora pa Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Na fakulteti so po novinarskem preverjanju odgovorili, da Mijič pri njih ni evidentiran kot diplomant. Njegovega diplomskega dela ni mogoče najti niti v sistemu COBISS. V življenjepisu ni navedel druge visokošolske ustanove, na kateri bi lahko pridobil omenjeni naziv. Mijič pred prvimi objavami na novinarska vprašanja ni odgovoril.
V Resni.ci so priznali, da podatka o njegovi izobrazbi pred volitvami niso preverjali, ker izobrazba ni pogoj za opravljanje poslanske funkcije. Napovedali so notranjo preiskavo, predsednik stranke Zoran Stevanović pa je nato napovedal, da bo predlagal najstrožje ukrepe, najmanj izključitev iz stranke. Primer do 15. julija 2026 še ni bil dokončno končan.
Branko Simonovič: fakulteta najprej zanikala diplomo, nato jo je potrdila
Marca 2021 se je v podobnem položaju znašel tedanji poslanec in podpredsednik državnega zbora Branko Simonovič. Ekonomska fakulteta v Zagrebu je najprej sporočila, da je bil na njeni predhodnici vpisan in opravil 22 izpitov, vendar pri njih ni diplomiral.
Simonovič je nato javnosti pokazal potrdilo o diplomi. Na fakulteti so opozorili, da gre za več kot 40 let stare evidence, in napovedali dodatno preverjanje. Nekaj dni pozneje so iz Zagreba potrdili, da je bila diploma, izdana 14. februarja 1979, verodostojna in da je Simonovič končal prvostopenjski študij komercialne smeri. Primer se je torej končal v njegovo korist.
Marjan Bezjak: namesto visoke šole program usposabljanja
Leta 2009 so se pojavili dvomi o življenjepisu poslanca SDS Marjana Bezjaka. V nekaterih predstavitvah je bilo navedeno, da je študiral na Visoki ekonomsko-komercialni šoli in na visoki šoli GEA College pridobil naziv menedžer. Bezjak je priznal, da na VEKŠ ni nikoli študiral, GEA College pa ga ni našel v evidencah študentov ali diplomantov svoje visoke šole.
Bezjak je pozneje pokazal indeks in potrdilo, iz katerih je izhajalo, da je novembra 1999 končal program usposabljanja za vodenje poslovanja v manjših podjetjih pri GEA College PIC. Šlo je za poklicno oziroma poslovno usposabljanje, ne za končano visokošolsko izobraževanje. SDS je sporni zapis v njegovi spletni biografiji popravila, Bezjak pa je poslanski mandat nadaljeval.Ivan Simčič: spričevalo je bilo ponarejeno, pregon pa je zastaral
Eden najodmevnejših primerov se je leta 2012 zgodil poslancu DeSUS Ivanu Simčiču. Sporno je bilo njegovo srednješolsko spričevalo gostinske šole v Sarajevu, ki ga je uporabljal pri zaposlitvi in nadaljevanju študija.
Okrožno državno tožilstvo je potrdilo, da so že leta 2007 ugotovili, da je spričevalo ponarejeno, vendar postopka niso nadaljevali, ker je kazenski pregon zastaral. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da Simčič ni pridobil pete stopnje izobrazbe, kot je zatrjeval.
Aprila 2012 so ga izključili iz DeSUS, vendar poslanske funkcije ni zapustil. Mandat je nadaljeval kot nepovezani poslanec. Javno ni bilo potrjeno, da bi mu bila pozneje pridobljena univerzitetna diploma tudi formalno odvzeta.
Alenka Koren Gomboc: ponarejeno spričevalo in dogovor s tožilstvom
Težave z dokazili o izobrazbi je imela tudi poslanka SDS Alenka Koren Gomboc. Tožilstvo je leta 2013 potrdilo, da je leta 2007 delodajalcu predložila ponarejeno srednješolsko spričevalo.
Postopek se ni končal s sodno obsodbo. V okviru odloženega pregona je nakazala 1000 evrov slovenjgraški bolnišnici, nato pa je tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo. Sama je zanikala, da bi spričevalo zavestno ponaredila.
Koren Gombočeva sprva ni želela odstopiti. Njen nadomestni poslanski mandat se je končal 7. februarja 2013, ko se je v državni zbor vrnil poslanec Ljubo Žnidar, ki ga je začasno nadomeščala.
Jure Leben: diploma je obstajala, sporen je bil naziv
Pri Juretu Lebnu ni šlo za neobstoječo ali ponarejeno diplomo. Študij je končal na britanski univerzi Oxford Brookes, zapletlo pa se je pri uporabi slovenskega naziva magister znanosti.
Njegovo izobraževanje je bilo v Sloveniji ovrednoteno kot druga stopnja oziroma raven, primerljiva z nekdanjo univerzitetno izobrazbo, ne pa s starim znanstvenim magisterijem. Kljub temu je v dokumentih uporabljal naziv magister znanosti, pomemben tudi pri eni od njegovih zaposlitev.
Septembra 2014 je ponudil odstop s položaja državnega sekretarja na ministrstvu za okolje. Poudaril je, da naziva ni uporabljal namerno napačno, vendar je prevzel politično odgovornost in se odpovedal nadomestilu.
Anže Logar: imel je višji naziv, ne pa zahtevane vrste izobrazbe
Poseben formalni zaplet se je zgodil Anžetu Logarju. Leta 2013 je bil imenovan v diplomatski naziv pooblaščeni minister. Inšpektorat za javni sektor je pozneje ugotovil, da ob imenovanju ni imel točno tiste vrste univerzitetne oziroma drugostopenjske izobrazbe, ki jo je za delovno mesto zahteval predpis.
Logar je imel znanstveni magisterij, torej formalno višjo raven, vendar je bil do njega prišel po izobraževalni poti, ki ni vključevala zahtevane vrste predhodne univerzitetne diplome. Ministrstvo je zato leta 2016 njegovo imenovanje v diplomatski naziv razveljavilo. Pozneje je opravil tudi doktorat. Pri njem ni šlo za lažno izobrazbo, ampak za spor glede formalnega izpolnjevanja pogojev za določeno delovno mesto.
Branko Marinič: izpit je namesto njega opravljal nekdo drug
Primer poslanca SDS Branka Mariniča ni bil povezan z neobstoječo diplomo, temveč z načinom opravljanja izpita. Ugotovljeno je bilo, da je izpit iz nemškega jezika na kranjski fakulteti namesto njega opravljala druga oseba.
Marinič je bil zaradi napeljevanja k ponareditvi listine pravnomočno obsojen. Po pravnomočnosti sodbe je sporočil, da je breme obsodbe preveliko za nadaljevanje poslanskega dela, in 1. februarja 2013 odstopil kot poslanec.
Borut Ambrožič: odvzeti magisterij potrdilo tudi sodišče
Poslanec Borut Ambrožič je bil leta 2012 obtožen, da je več kot petino magistrske naloge prepisal iz diplomskega dela druge avtorice. Pozitivna Slovenija ga je po začetku afere izključila, mandat pa je nadaljeval kot nepovezani poslanec.
Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru mu je novembra 2012 odvzel naziv magistra znanosti. Odločitev je po pritožbi potrdil senat univerze, marca 2014 pa še upravno sodišče. Ambrožič je očitke zavračal, vendar je odvzem naziva ostal v veljavi.
Franc Kangler: ostal brez naziva diplomirani ekonomist
Nekdanjemu mariborskemu županu in državnemu svetniku Francu Kanglerju je senat zasebne fakultete DOBA januarja 2013 odvzel strokovni naslov diplomirani ekonomist. Ugotovil je, da zaključna naloga v pomembnem delu ni rezultat njegovega samostojnega dela.
Kangler se z odločitvijo ni strinjal in je sprožil upravni spor. Upravno sodišče njegovi tožbi ni ugodilo, zato je napovedal postopek pred vrhovnim sodiščem. V pregledanih javno dostopnih virih ni potrditve, da bi bil odvzem naziva pozneje razveljavljen.
Klavdija Markež: odstopila kot ministrica in poslanka
Klavdija Markež je marca 2015 prevzela vodenje ministrstva za izobraževanje, vendar je že po nekaj dneh odstopila zaradi suma, da je njen magisterij plagiat. Kmalu zatem je odstopila tudi kot poslanka.
Senat Fakultete za državne in evropske študije je ugotovil, da je bilo 37 odstotkov njene magistrske naloge prevzetih iz dela drugega avtorja, ki ga ni ustrezno navedla ali citirala. Maja 2015 ji je fakulteta odvzela znanstveni naslov magistra državnih in evropskih študij.
Alenka Bratušek: očitki o plagiatu niso bili potrjeni
Leta 2013 so se pojavili tudi očitki o magistrskem delu tedanje predsednice vlade Alenke Bratušek. Sporni naj bi bili nekateri načini citiranja ter uporaba besedil iz vladnih dokumentov.
Senat Fakultete za družbene vede je julija 2013 ustavil postopek za odvzem znanstvenega naslova. Presodil je, da so bile v nalogi pomanjkljivosti pri citiranju, vendar ni bilo mogoče ugotoviti, da delo v pomembnem delu ni rezultat njenega lastnega dela. Bratuškova je magistrski naslov obdržala.
Danijel Krivec: fakulteta ustavila postopek
Poslancu SDS Danijelu Krivcu so leta 2013 očitali, da so deli njegove diplomske naloge skoraj enaki delom starejše naloge drugega avtorja. Krivec je sam zahteval, naj fakulteta njegovo delo preveri.
Senat Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je septembra 2013 postopek za odvzem strokovnega naslova ustavil. Presodil je, da pogoji za odvzem ne obstajajo, zato je Krivec naziv obdržal.
Bojan Kekec: komisija je možnost plagiata izključila
Istega leta je bila pod drobnogledom magistrska naloga državnega svetnika Bojana Kekca. Komisija Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru je ugotovila, da nekateri viri niso bili ustrezno navedeni, vendar naj bi predstavljali le manjši del naloge.
Senat fakultete je aprila 2013 soglasno sklenil, da magistrsko delo ni plagiat. Kekec je zato znanstveni naslov obdržal.
Odstop ni samoumeven, izobrazba pa ni pogoj za poslanca
Pregled primerov pokaže, da enotnega političnega merila ni bilo. Nekateri politiki so odstopili že zaradi napačne uporabe naziva, drugi so mandat nadaljevali tudi po ugotovitvi o ponarejeni listini ali odvzemu akademskega naslova. V primerih Simonoviča, Bratuškove, Krivca in Kekca so pristojne ustanove očitke zavrnile oziroma potrdile veljavnost njihove izobrazbe.
Zakon o volitvah v državni zbor in zakon o poslancih za opravljanje poslanske funkcije ne predpisujeta določene stopnje izobrazbe. Diploma zato ni pogoj za mandat. Politično in etično vprašanje pa nastane, kadar kandidat volivcem ali državnim organom sporoči podatek, za katerega ne more predložiti ustreznega dokazila.
Evidence o diplomah praviloma vodijo ustanove, ki so listine izdale, zato se je verodostojnost v preteklosti pogosto preverjala neposredno pri šolah in fakultetah. Novi zakon o visokem šolstvu sicer predvideva državni repozitorij diplom, vendar ta sam po sebi ne rešuje preverjanja vseh starejših in v tujini pridobljenih listin.
Opomba: pregled zajema najbolje dokumentirane primere nacionalnih in vidnejših lokalnih politikov v javno dostopnih arhivih med letoma 1991 in 2026. Ne gre za uradno ali nujno popolno evidenco vseh sporov, povezanih z izobrazbo.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
