Tudi zaposleni lahko dobijo denarno socialno pomoč! Mnogi za to pravico sploh ne vedo
Mnogi Slovenci so prepričani, da denarna socialna pomoč pripada samo brezposelnim. Toda tudi zaposleni lahko ob izpolnjenih pogojih prejmejo pomoč države. Dodatek za delovno aktivnost 2026 namreč omogoča višji dohodkovni cenzus, ki pri samski osebi doseže kar 766,22 evra. Preverite, kdo je upravičen in koliko denarja lahko dejansko prejmete.
Imate službo, a vam na koncu meseca zmanjka denarja?
Redna zaposlitev še ne pomeni, da človek brez težav pokrije vse življenjske stroške. Najemnina, elektrika, ogrevanje, hrana, gorivo in druge položnice lahko hitro poberejo večino mesečnega zaslužka.
Marsikdo se zato znajde v nenavadnem položaju. Vsak dan hodi v službo, vendar mora kljub temu skrbno pretehtati vsak večji izdatek.
Ob tem mnogi sploh ne pomislijo, da bi lahko zaprosili za denarno socialno pomoč. Prepričani so, da jim zaradi redne zaposlitve takšna pomoč ne pripada.
Toda slovenska zakonodaja predvideva posebno ureditev, namenjeno tudi delovno aktivnim posameznikom. Gre za dodatek za delovno aktivnost, ki lahko pomembno vpliva na upravičenost do socialne pomoči.
Dodatek za delovno aktivnost 2026: kaj pravzaprav pomeni?
Najprej je treba razjasniti pogosto zmoto. Dodatek za delovno aktivnost 2026 ni samostojen denarni prejemek, ki bi ga država vsak mesec avtomatično nakazala zaposlenim.
Gre za povečanje minimalnega dohodka, ki ga center za socialno delo upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.

To pomeni, da lahko delovno aktivna oseba izpolnjuje dohodkovne pogoje tudi takrat, ko njen zaslužek presega osnovni cenzus za delovno neaktivnega posameznika.
Namen takšne ureditve je spodbujanje dela in ohranjanje motivacije za zaposlitev, tudi kadar zaslužek ne zadostuje za pokrivanje osnovnih življenjskih potreb.
Razlika lahko znaša skoraj 259 evrov!
Od 1. aprila 2026 se pri izračunih uporablja osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 507,43 evra.
Pri delovno aktivnih posameznikih pa so cenzusi višji.
Za samsko osebo, ki je delovno aktivna od 60 do 128 ur mesečno, znaša cenzus 639,36 evra. Če je delovno aktivna več kot 128 ur mesečno, se zviša na 766,22 evra.
Razlika med osnovnim in najvišjim navedenim cenzusom torej znaša 258,79 evra.
Toda to ne pomeni, da vsak zaposleni avtomatično prejme skoraj 259 evrov dodatka. Višji cenzus zgolj omogoča, da lahko posameznik ob izpolnjenih pogojih pridobi denarno socialno pomoč oziroma da je ta višja.
Imate 700 evrov dohodka? Poglejmo izračun
Predstavljajmo si samsko osebo, ki dela več kot 128 ur mesečno. Njen dohodek, ki ga CSD upošteva pri izračunu, znaša 700 evrov.
Ker njen dohodkovni cenzus znaša 766,22 evra, je razlika 66,22 evra.
Če bi upoštevali samo ta dva podatka, bi lahko denarna socialna pomoč znašala 66,22 evra mesečno.
Vendar gre za poenostavljen informativni primer. Center za socialno delo mora preveriti tudi morebitne druge prihodke, premoženje, prihranke in druge okoliščine.
Dejanska odločitev je zato lahko drugačna, posameznik pa lahko ostane tudi brez pravice do pomoči.
Pri družinah z otroki so cenzusi bistveno višji
Dodatek za delovno aktivnost lahko pomembno vpliva tudi na položaj družin.
Po informativni lestvici za leto 2026 znaša cenzus za štiričlansko družino z dvema otrokoma, v kateri sta oba starša brezposelna, 1.395,43 evra.
Če je eden od staršev zaposlen, drugi pa brezposeln, se cenzus v ustreznem primeru zviša na 1.654,22 evra.
Če sta zaposlena oba starša, znaša 1.786,15 evra.
Razlike so torej lahko precejšnje. Pri tem pa je pomembno razumeti, da navedeni zneski niso zagotovljena mesečna izplačila, temveč dohodkovne meje za ugotavljanje upravičenosti.

Ali dodatek pripada samo redno zaposlenim?
Ne. Delovna aktivnost se pri tem ne nanaša izključno na posameznike s klasično pogodbo o zaposlitvi.
Upoštevajo se lahko tudi osebe, ki opravljajo dejavnost, sodelujejo v določenih programih aktivne politike zaposlovanja ali so vključene v zaposlitveno rehabilitacijo.
Posebna pravila veljajo tudi za nekatere prostovoljce s pisnim dogovorom ter udeležence programov psihosocialne rehabilitacije.
Pri slednjih se praviloma upošteva nižja stopnja dodatka, ne glede na dejansko število opravljenih ur.
Kaj pa, če imate nekaj denarja na računu?
Tudi če vaš dohodek ne presega predpisanega cenzusa, to še ne zagotavlja pravice do denarne socialne pomoči.
CSD namreč preverja celoten materialni položaj posameznika oziroma družine.
Pri tem so lahko pomembni prihranki nad 1.522,29 evra pri samski osebi oziroma 2.500 evrov pri družini, pri čemer za nekatere skupine veljajo drugačne meje.
Upoštevajo se lahko tudi drugo premoženje, prihodki družinskih članov in morebitne druge okoliščine.
Zato lahko dve osebi z enako plačo prejmeta povsem različni odločbi.
Kako do pomoči in kaj morate storiti?
Dodatek za delovno aktivnost se upošteva pri odločanju o denarni socialni pomoči, zato posebne samostojne vloge za dodatek ni treba vlagati.
Posameznik vloži vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev pri pristojnem centru za socialno delo.
Pomembno je, da pravilno navede podatke o zaposlitvi, obsegu delovne aktivnosti, prihodkih in drugih okoliščinah.
Če se med prejemanjem pomoči spremenijo okoliščine, ki vplivajo na pravico, mora o tem CSD obvestiti v osmih dneh.
Mnogi za pomoč ne zaprosijo, čeprav bi lahko izpolnjevali pogoje
Prav nepoznavanje pravil je lahko razlog, da se nekateri zaposleni vnaprej odpovejo možnosti pomoči.
Pogledajo osnovni cenzus 507,43 evra, ugotovijo, da zaslužijo več, in sklepajo, da nimajo možnosti.
Toda pri delovno aktivnih posameznikih je lahko dohodkovna meja občutno višja.
Če hodite v službo, vendar s prihodki težko pokrijete osnovne življenjske stroške, preverite svojo upravičenost na CSD. Morda vam denarna socialna pomoč pripada, čeprav ste bili doslej prepričani, da zaposleni do nje niso upravičeni.
Pripravil: I.M.
Vir: CSD,