Tukaj je, kje smo na plačni lestvici: “Pridni bod’te in plačujte davke, ne zdaj pi****”
LJUBLJANA – Plače Slovencev še vedno zaostajajo za evropskim povprečjem, kar odraža dolgoletno stagnacijo gospodarskega razvoja in pomanjkanje strateških reform.
Slovenija je z letno neto plačo 19.706 evrov za posameznike brez otrok precej pod evropskim povprečjem, kar povzroča zaskrbljenost glede blaginje slovenskih delavcev. Glede na podatke za leto 2023, ki jih je objavil Eurostat, Slovenija komaj dohaja Češko in Portugalsko, kar nakazuje na dolgotrajno stagnacijo in neučinkovito ekonomsko politiko, ki ni uspela pritegniti zadostne gospodarske rasti, da bi Slovenijo približala razvitejšim zahodnim državam.
Koliko Slovenci zaostajajo za Evropo?
Povprečna letna neto plača v Sloveniji je med najnižjimi v Evropski uniji. Medtem ko Avstrijci zaslužijo več kot 35.000 evrov letno, se Slovenci zadovoljijo z manj kot 20.000 evri. To pomeni, da slovenski delavec za svoje delo prejme skoraj dvakrat manj kot povprečni Avstrijec. V Švici, ki je na vrhu lestvice, znaša povprečna letna neto plača kar 47.403 evrov, kar je več kot dvakrat toliko kot v Sloveniji (Eurostat).
Razkorak med slovenskimi in zahodnoevropskimi plačami je vse večji. Nemčija in Avstrija, ki sta naši najbližji zahodni sosedi, beležita bistveno višje prihodke, ki ljudem omogočajo višji življenjski standard in večjo kupno moč. Ta razlika ustvarja pritisk na slovenski trg dela, saj vedno več mladih in visoko izobraženih ljudi razmišlja o selitvi v tujino. Po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika je “neuspeh Slovenije pri dvigovanju plač in zagotavljanju konkurenčnega gospodarstva rezultat dolgotrajne politične neodločnosti in pomanjkanja reform” (Finance.si).
33 let samostojne Slovenije. 33 let starih in novih obrazov. 33 let zamujenih priložnosti. 33 let ukvarjanja z redistribucijo in neukvarjanja z rastjo. In zato smo tam kjer smo. Ne zdaj pizdit. Pridni bodte in plačujte davke! Bo že politična kasta poskrbela zase, nas pa bodo pri… pic.twitter.com/Gl7w4PxlZg
— Matej Rigelnik (@Matej_R81) November 11, 2024
Zakaj Slovenija zaostaja?
Slovenija že dolgo trpi zaradi neučinkovitih gospodarskih politik, ki so omejile njeno konkurenčnost. Velik del slovenskega gospodarstva je osredotočen na dejavnosti z nizko dodano vrednostjo, kar pomeni, da podjetja težko ustvarijo dovolj dobička za višje plače. Poleg tega slovenski izobraževalni sistem ni prilagojen sodobnim potrebam gospodarstva, kar vodi v pomanjkanje visoko kvalificirane delovne sile.
Med ključne ovire spada tudi visoka obdavčitev plač in prispevkov za socialno varnost, kar dodatno zmanjšuje neto prejemke zaposlenih. Po podatkih OECD je Slovenija ena izmed držav z najvišjo obdavčitvijo dela, kar še dodatno zmanjšuje konkurenčnost domačega trga dela. To pomeni, da visoko izobraženi in perspektivni delavci iščejo priložnosti v tujini, kjer lahko za enako delo prejmejo bistveno višje neto plače (OECD).
Možnosti za izboljšave
Da bi se Slovenija približala zahodnim državam, bo potrebno izvesti celovito reformo davčnega sistema in izboljšati pogoje za razvoj gospodarstva z visoko dodano vrednostjo. Predvsem je nujno, da država spodbuja inovacije, naložbe v tehnologijo in izboljšanje poslovnega okolja, saj bi to omogočilo podjetjem, da ustvarijo višjo dodano vrednost in s tem tudi višje plače. Prav tako je pomembno, da Slovenija razmisli o privabljanju tujih investicij, kar bi lahko prispevalo k razvoju delovnih mest in povečanju neto plač.
Po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije bi prilagoditev obdavčitve dela lahko dvignila neto plače zaposlenih, kar bi zmanjšalo migracijo visoko izobražene delovne sile. Davčna razbremenitev bi delodajalcem omogočila, da del prihodkov namenijo višjim neto plačam in izboljšanju delovnih pogojev. GZS poudarja, da je treba spremeniti obstoječo zakonodajo, ki trenutno zavira konkurenčnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.
Pogled v prihodnost
Kljub vsem obljubam in predlogom reform pa ostaja vprašanje, ali bo politika dejansko sposobna izvesti potrebne ukrepe. Slovenija bo morala prekiniti tradicijo neskončnih debat in sprejeti konkretne ukrepe, če želi zadržati svoje najbolj perspektivne ljudi doma. V nasprotnem primeru bodo razlike v plačah med Slovenijo in drugimi državami še naprej naraščale, kar bo vodilo v še večje selitve v tujino.
Podatki in analize jasno kažejo, da Slovenija nujno potrebuje strateško usmeritev in celovite reforme. Slovenski delavci ne potrebujejo zgolj “novih obrazov” in “politične stabilnosti”, temveč konkretne rešitve, ki bodo izboljšale njihove ekonomske možnosti in jim zagotovile boljšo prihodnost doma.
Vir: Eurostat, X, Freepik
Napisal: N. Z.
