Umrl je fotograf Dragan Arrigler: ”Odšel je v večno svetlobo …”
LJUBLJANA – Slovenija je izgubila enega svojih najpomembnejših fotografov. Dragan Arrigler (1946–2025), umetnik, ki je s svojim prepoznavnim slogom pustil pečat v slovenski fotografiji, je umrl v starosti 78 let.
Od prava do fotografije – nepričakovana pot
Arriglerjeva zgodba? Prav poseben obrat. Začel je kot pravnik, diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti in se sprva ukvarjal z državno upravo. A v njem je tlela drugačna strast – fotografija. In ta je kmalu prevzela vse ostalo. Leta 1974 je že imel svojo prvo razstavo in postal član Fotogrupe ŠOLT – enega osrednjih ljubljanskih fotografskih krogov.
Fotograf, ki je znal povedati več kot tisoč besed
V sedemdesetih in osemdesetih letih je Arrigler razvijal prepoznaven avtorski slog. Zajel je vedute, arhitekturo, tihožitja, včasih s pridihom odtujenosti, drugič z ekološko noto. Bil je fotoreporter pri časniku Delo (1979–1985) in je – v času, ko je bila kritika oblasti tvegan posel – najraje snemal športne dogodke. Zakaj? Šport je bil varno zatočišče pred političnimi pritiski.
Po letu 1985 se je odločil za samostojno pot. Posvetil se je komercialni fotografiji, postal mojster fotografiranja predmetov in arhitekture. V devetdesetih letih se je v njegovem delu začel odražati postmodernizem – njegov pristop k tihožitju je bil poseben. Ni šlo zgolj za fotografijo, temveč za igro optičnih iluzij, barvne harmonije in subtilnih sprememb perspektive.
Profesor in mentor številnim generacijam
Ni bil zgolj ustvarjalec. Bil je tudi učitelj. Kot docent na VIST – Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani je izobraževal generacije mladih fotografov. Kot so zapisali na fakulteti, je bil mentor, ki je znal prepoznati in spodbujati edinstvenost vsakega posameznika. Njegov vpliv? Ogromen.
Nagrade, ki potrjujejo veličino
Arrigler je prejel več nagrad – in to ne kar tako. Zlata ptica za fotografijo (1976), nagrada Grafoimpeks za najboljši jugoslovanski koledar (1983, 1988), priznanja iz New Yorka in Slovenskega oglaševalskega festivala (1996). To niso zgolj medalje – to so pečati priznanja za njegov doprinos k umetnosti.
Slovo od misleca, umetnika, raziskovalca
Arrigler je bil več kot le fotograf. Bil je mislec. Raziskovalec. Umetnik, ki je v objektivu ujel ne le podobo, temveč tudi občutek, trenutek, zgodbo. Njegove fotografije ostajajo. In z njimi njegov vpliv na slovensko fotografijo. Poročajo Slovenska biografija in Delo.
Ana Ašič je zapisala nekaj misli v slovo in Draganu v večno slavo:
“Danes je Dragan Arrigler odšel v svetlobo, ki jo je z vso svojo senzibilnostjo vse življenje vztrajno iskal in upodabljal.”
“Ko se danes ozrem nazaj, naju z Draganom Arriglerjem vidim kot dva iskalca izgubljenih zakladov. On je iskal podobo, svetlobo in luč; jaz besede, resnične, iskrene in pristne. Oba pa zgodbo, srčno, nepozabno, večno.”
“Draganov pogled je bil vedno nekaj posebnega – jekleno moder, pronicljiv, neizprosen, a hkrati prežet s poetično senzibilnostjo in globoko predanostjo umetnosti.”
“Njegove fotografije so več kot le podobe – so zgodbe, ujeti trenutki, ki so v iskanju popolnosti postali brezčasni.”
“Bil je mojster svetlobe, iskalec detajlov in pripovedovalec zgodb, ki jih je pisal s svojim objektivom.”
Pripravil: N. Z.
Vir: Slovenska biografija, Delo
