Umrla legendarna glavna medicinska sestra iz novomeške porodnišnice; od nje so se poslovili z ganljivim zapisom na Facebooku
Po upokojitvi se je skupaj s sestro Ivico posvetila Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945, kjer je opravljala številne naloge, zbirala arhivsko gradivo, sodelovala pri postavljanju obeležij slovenskim žrtvam v Nemčiji in zapisovala spomine izgnancev.
TREBNJE, NOVO MESTO – Poslovila se je Zdenka Kaplan, dolgoletna glavna medicinska sestra novomeške porodnišnice, ki se je številni Dolenjci in Belokranjci spominjajo kot “sestre z veliko črno kito” – ene tistih, ki so bila desetletja prva priča novim življenjem in prvemu joku otrok v novomeški porodnišnici.
Velik pečat
Od nje se je na Facebooku ganljivo poslovil sin Gregor Kaplan. Zapisal je, da se je poslovila “tiho, z dežjem, v malih, drobnih kapljicah”, kot mama, babica, prababica in sestra, ki je za seboj pustila izjemno življenjsko sled.
Njena pot se ni začela lahko. Kot deklica je med drugo svetovno vojno preživela nemška taborišča, tudi kazensko taborišče, kjer je bila kot otrok prisiljena v suženjsko delo na liniji torpedov. Kljub grozotam, ki jih je doživela, je ohranila pogum, trmo in človečnost, ki so jo kasneje zaznamovali tudi v njenem poklicu.
Ena prvih izšolanih inštrumentark
Po vojni se je izšolala za zdravstveni poklic in vse življenje ostala povezana z novomeško porodnišnico. Bila je ena prvih izšolanih inštrumentark v novomeški porodnišnici ter dolgoletna glavna medicinska sestra. Prostore nekdanje porodnišnice, kjer je pomagala številnim materam in novorojenčkom, danes mnogi poznajo kot stavbo Upravne enote Novo mesto.
Zdenka Kaplan ni bila dejavna le v zdravstvu. V Novem mestu se je zavzemala tudi za izgradnjo doma starejših in s svojo vztrajnostjo prispevala k temu, da je bil položen temeljni kamen. Po upokojitvi se je skupaj s sestro Ivico posvetila Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945, kjer je opravljala številne naloge, zbirala arhivsko gradivo, sodelovala pri postavljanju obeležij slovenskim žrtvam v Nemčiji in zapisovala spomine izgnancev.
Veličastno
Poseben pečat je pustila tudi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, ko je kljub visoki starosti vodila priprave na prireditev v Rajhenburgu. “In ja, mama, bilo je veličastno,” je v slovo zapisal njen sin.
V zadnjih letih je vsakodnevno skrbela za sestro Ivico, jo obiskovala v domu starejših in ostala povezana z delom društva izgnancev. Njeni domači so jo opisali z besedami, ki najbolje povzamejo njeno življenje: skromnost, odnos do sočloveka, nesebična pomoč, solidarnost in trdo delo.
“Današnje kapljice dežja smo čutili kot tvoj nežen objem. Pogrešali te bomo. Vsi tvoji,” je zapisal Gregor Kaplan.
Število medicinskih sester in babic dela v slovenskih porodnišnicah
Natančnega javno dostopnega podatka, koliko medicinskih sester in babic je zaposlenih prav v slovenskih porodnišnicah, v odprtih virih ni zaslediti. Znano pa je, da ima Slovenija 14 porodnišnic oziroma ginekološko-porodniških oddelkov, NIJZ pa v poročilih navaja, da se podatki o porodih in rojstvih zbirajo v 14 slovenskih porodnišnicah. Po podatkih iz strategije, ki jih povzema Dnevnik, je bilo v Sloveniji na začetku novembra 2025 skupaj 531 diplomiranih babic in babičarjev ter še 71 medicinskih sester babic, kar pomeni 602 oseb z babiško izobrazbo oziroma nazivom; ti pa niso nujno vsi zaposleni izključno v porodnišnicah. Strategija za razvoj zdravstvenih delavcev 2026–2036 zato predvideva tudi krepitev babištva, med drugim z novimi možnostmi izobraževanja in načrtovanim študijskim programom babištva na Univerzi v Mariboru.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
