Upokojenec umre tik pred izplačilom letnega dodatka: kaj se zgodi z denarjem? Odgovor preseneča
Kaj se zgodi z letnim dodatkom, če upokojenec umre le nekaj dni pred njegovim izplačilom? Ali denar postane del zapuščine in ga lahko dobijo dediči, morda vsaj v sorazmernem delu? Prav tu se skriva precej neznano pravilo.
Pri letošnjem dodatku lahko govorimo o znesku do 470 evrov. ZPIZ je večini upravičencev letni dodatek za leto 2026 izplačal skupaj z junijsko pokojnino 30. junija, zneski pa so znašali od 160 do 470 evrov. Prav ta datum je pri dedovanju lahko odločilen.
Mama umrla sredi junija, sin je vprašal za sorazmerni del
Kako takšno pravilo izgleda v praksi, kaže primer bralca, o katerem je poročal Info360. Njegova mama je umrla sredi junija 2026, torej še pred izplačilom letnega dodatka 30. junija. Ko se je pri ZPIZ pozanimal, ali bi ji glede na čas smrti pripadal vsaj sorazmerni del, je dobil negativen odgovor.
Po pojasnilu ZPIZ mama zaradi smrti pred datumom izplačila ni bila upravičena do nobenega dela letnega dodatka, posledično pa ga ni mogel prejeti niti sin kot dedič. V njegovem primeru bi sorazmerni del glede na čas smrti pomenil nekaj manj kot polovico zneska, ki bi ga sicer prejela konec junija.
Zakaj dediči denarja ne dobijo?
Ključ je v tem, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja praviloma osebne. ZPIZ pojasnjuje, da jih ni mogoče prenesti na drugo osebo ali podedovati, izjema pa so denarni zneski, ki so do smrti upravičenca že zapadli, vendar še niso bili izplačani.
Pri letnem dodatku zakon določa, da se izplača skupaj z redno pokojnino za junij. Po razlagi ZPIZ prav ta določba opredeljuje trenutek zapadlosti. Če torej upravičenec umre pred tem datumom, letni dodatek še ni zapadel in se dedičem ne izplača.
Če pa upokojenec umre po tem, ko je znesek že zapadel, je položaj drugačen. Tak zapadli, a še neizplačani denar se lahko deduje.
Dediči lahko dobijo zapadli denar, ne pa še nezapadle pravice
Razlika je torej precej jasna, čeprav se na prvi pogled zdi zapletena.
Če je letni dodatek do smrti že zapadel, vendar iz kakršnegakoli razloga še ni bil izplačan, lahko tak znesek preide na dediče. Če pa oseba umre pred zapadlostjo, dediči ne podedujejo pravice do bodočega izplačila samo zato, ker bi bil pokojni sicer do dodatka upravičen.
Ministrstvo za delo je za Info360 pojasnilo podobno. Dedujejo se tiste dajatve oziroma deli dajatev, ki so do smrti upravičenca že zapadli, a mu še niso bili izplačani. Izplačilo dedičem se nato opravi na podlagi ustreznih dokazil.
Kaj pa sorazmerni del? Zakaj ga dediči ne dobijo?
To je verjetno najbolj logično vprašanje. Če nekdo umre sredi leta in je pokojnino prejemal več mesecev, bi marsikdo pričakoval, da bo družini pripadal vsaj sorazmerni del letnega dodatka.
Zakon sorazmerni del v določenih primerih res pozna. Letni dodatek se lahko po dvanajstinah izplača denimo ljudem, ki v tekočem letu pridobijo ali izgubijo osnovno pravico, na katero je dodatek vezan.
Toda ZPIZ pojasnjuje, da se takšno sorazmerno izplačilo nanaša na živeče upravičence, ki med letom pridobijo ali izgubijo pravico. Smrt pred zapadlostjo dodatka je glede dedovanja drugačen položaj.
Povedano preprosteje: to, da je pokojni v letu že šest mesecev prejemal pokojnino, samo po sebi še ne pomeni, da lahko dediči zahtevajo šest dvanajstin letnega dodatka.
Kaj pomeni datum 30. junij?
Za večino upokojencev je bil leta 2026 ključen 30. junij, ker je ZPIZ takrat skupaj z junijsko pokojnino izplačal letni dodatek.
Prav zato je lahko razlika med smrtjo tik pred in po zapadlosti dodatka velika. Nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec je za Info360 pojasnil, da je bistveno prav vprašanje, kdaj je terjatev dospela. Če je dospela pred smrtjo, je lahko predmet dedovanja.
Opozoril je tudi, da položaja dediča nekoga, ki je umrl pred dospelostjo dodatka, in dediča nekoga, ki je umrl po njej, pravno nista enaka. Gre za dva različna položaja, ker je v enem primeru terjatev že nastala kot zapadla, v drugem pa še ne.
V igri je lahko 470 evrov
Letni dodatek za leto 2026 je znašal:
- 470 evrov za pokojnine do 710 evrov,
- 330 evrov za pokojnine od 710,01 do 850 evrov,
- 270 evrov za pokojnine od 850,01 do 1.010 evrov,
- 220 evrov za pokojnine od 1.010,01 do 1.210 evrov,
- 160 evrov za pokojnine nad 1.210 evrov.
Najvišji znesek so tako prejeli upokojenci z najnižjimi pokojninami. Prav pri teh družinah lahko 470 evrov pomeni opazen del zapuščine, zato vprašanje dedovanja ni zgolj pravna podrobnost.
30. junij ni enak za čisto vse
Pomembna je tudi izjema. Čeprav je ZPIZ večini upravičencev letni dodatek izplačal 30. junija, pri nekaterih datum izplačila ni enak.
To velja predvsem za nekatere prejemnike pokojnin iz tujine. Če ZPIZ podatke o tuji pokojnini prejme pozneje, se lahko tudi letni dodatek izplača pozneje. Če podatke prejme do 30. aprila, je izplačilo predvideno do 30. septembra, če jih prejme do 30. septembra, pa do konca leta.
Tudi upravičencem, ki pravico do pokojnine ali nadomestila pridobijo po juniju, ZPIZ letni dodatek izplača skupaj s prvim izplačilom pokojnine oziroma nadomestila.
Zato pri konkretnem primeru smrti ni dovolj pogledati samo datuma 30. junij. Pomembno je, kdaj je letni dodatek konkretnega upravičenca dejansko zapadel.
Kaj pa vdovska in družinska pokojnina?
Ob smrti upokojenca je treba ločiti tudi letni dodatek od vdovske ali družinske pokojnine.
Ministrstvo pojasnjuje, da pri vdovski in družinski pokojnini ne gre za dedovanje pravice pokojnega upokojenca. Gre za samostojno pravico družinskega člana, ki nastane zaradi smrti zavarovanca oziroma uživalca pokojnine.
To je torej povsem drugačen položaj od vprašanja, ali lahko dediči zahtevajo letni dodatek pokojnega.
Letni dodatek je od leta 2026 urejen neposredno v ZPIZ-2
Leto 2026 je prineslo še spremembo pravne podlage. Letni dodatek se od 1. januarja 2026 izplačuje na podlagi sistemskega zakona, in sicer določb 95. do 98. člena ZPIZ-2.
Za običajnega upravičenca to ne spremeni glavnega pravila pri dedovanju, pomaga pa razumeti, zakaj ZPIZ pri presoji izhaja iz trenutka zapadlosti posameznega denarnega zneska.
Kaj naj si zapomnijo dediči?
Najbolj uporabno pravilo je preprosto:
Če je letni dodatek do smrti že zapadel, vendar še ni bil izplačan, se lahko deduje. Če upokojenec umre pred zapadlostjo dodatka, dediči tega zneska ne dobijo.
Prav tako zaradi smrti ne pripada avtomatično sorazmerni del dodatka, četudi je pokojni v tistem letu pokojnino že prejemal več mesecev.
Za leto 2026 je bil za večino upokojencev ključen 30. junij, a pri posameznih primerih, predvsem pri poznejših izplačilih, je treba preveriti dejanski datum zapadlosti.
Pri najnižjih pokojninah je lahko razlika 470 evrov. Zato pri dedovanju letnega dodatka ni odločilno samo, ali bi bil pokojni sicer upravičen do njega, ampak predvsem ali je denar do njegove smrti že zapadel.
Vir: ZPIZ, Info360
Pripravil: K. J.
