Urška Klakočar Zupančič se je oglasila sredi noči na Facebooku: »Danes ste ubranili svoje pravice!«

Izrazila je ponos nad odločitvijo volivcev, ostro kritizirala oblast in poudarila, da si zasluge za referendumski rezultat pripisuje predvsem civilna družba, ne opozicijske stranke.

LJUBLJANA – Nedeljski referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je prinesel tesen izid in pomembno politično sporočilo. Volivci so 11. oktobra zavrnili uveljavitev zakonskih sprememb, ki jih je državni zbor sprejel maja letos. Po 99,65 odstotka preštetih glasovnic je proti glasovalo 51,06 odstotka volivcev, za pa 48,94 odstotka. Dosežen je bil tudi zahtevani zavrnitveni kvorum.

Po referendumski nedelji se je ponoči oglasila tudi Urška Klakočar Zupančič, ki je v daljšem zapisu spomnila na svojo vlogo pri pripravi prejšnjih sprememb zakona. Ob tem ni skrivala zadovoljstva nad referendumskim razpletom, še posebej odločno pa je nastopila proti političnemu prisvajanju zaslug za rezultat.

»Trenutna oblast je takoj izbrisala vse varovalke iz zakona«

Klakočar Zupančič je spomnila, da je pred dvema letoma sama vložila novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Po njenih besedah je bil namen sprememb zagotoviti pravno varstvo posameznikov pred politično motiviranimi preiskavami ter zaščititi neodvisnost sodstva in drugih institucij.

Poudarila je, da je želela parlamentarne preiskave vrniti v jasne pravne okvire, pri katerih bi imeli posamezniki možnost učinkovitega sodnega varstva. Spomnila je tudi na odločitev ustavnega sodišča glede časovnih omejitev pri odločanju o pravnih sredstvih.

Posebej ostra je bila do sedanje oblasti, ki ji očita odpravo varovalk, namenjenih zaščiti posameznikov.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije

Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

»Trenutna oblast je takoj izbrisala vse varovalke iz zakona, s čimer je dala jasno vedeti, da ne želi, da bi se ljudje v teh preiskavah lahko branili. To je bil alarmanten korak k avtoritarni državi in sporočilo, da lahko trenutna oblast preiskuje vsakogar, ki bi bil do nje kritičen.«

Gre za njeno politično oceno sprejetih sprememb, ki so bile predmet nedeljskega referenduma.

Opoziciji: Resnična zmagovalka je civilna družba

Njen zapis pa ni bil namenjen samo kritiki oblasti. Jasno sporočilo je poslala tudi opozicijskim političnim strankam, ki bi si po njenem mnenju utegnile pripisovati zasluge za referendumski uspeh.

»Resnična zmagovalka je namreč civilna družba in ne opozicijske politične stranke. Upam, da si ne bodo drznile uživati v rezultatih dela vseh tistih, ki so res dvignili glavo in trdo delali v kampanji.«

Posebej se je zahvalila nevladnim organizacijam in posameznikom, ki so sodelovali v referendumski kampanji. Njihovo delovanje je označila za izraz državljanskega poguma.

S tem je nakazala, da referendumske odločitve ne razume zgolj kot zmage ene politične strani nad drugo, temveč predvsem kot uspeh ljudi, ki so nasprotovali sprejetim spremembam.

Kaj so volivci pravzaprav zavrnili?

Na nedeljskem referendumu so volivci odločali o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja 2026. Zanjo je takrat glasovalo 48 poslancev, proti jih je bilo 32, dva sta se vzdržala.

V središču političnega spora so bile pristojnosti parlamentarnih preiskovalnih komisij in pravice posameznikov, ki se znajdejo v njihovih postopkih.

Nasprotniki novele so opozarjali na nevarnost političnih zlorab preiskovalnih komisij in slabitev pravnega varstva posameznikov. Zagovorniki sprememb pa so poudarjali, da mora državni zbor ohraniti učinkovito možnost ugotavljanja politične odgovornosti in da pravna sredstva ne smejo onemogočati parlamentarnega nadzora.

V razpravo je septembra poseglo tudi ustavno sodišče. Razveljavilo je določbo veljavnega zakona, ki je omogočala zadržanje imenovanja preiskovalne komisije, o preostalem delu zahteve za presojo ustavnosti pa bo odločalo posebej.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Referendumska zavrnitev pomeni, da maja sprejeta novela ne bo začela veljati, veljavna zakonska ureditev pa ostaja v veljavi ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča.

»Danes ste ubranili svoje pravice«

Klakočar Zupančič je svoj nočni zapis sklenila z neposrednim nagovorom državljanom. Poudarila je, da demokracije ni mogoče razumeti samo kot odločanja parlamentarne večine, ampak tudi kot spoštovanje ustavnih načel in človekovih pravic.

»Drage državljanke in spoštovani državljani, danes ste ubranili svoje pravice. In tako je edino prav. Naj se oblast zaveda, da demokracija ni samo vprašanje parlamentarne večine, ampak predvsem spoštovanja ustavnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Želim vam vse dobro.«

Njen odziv je tako prinesel dvojno politično sporočilo: kritiko sedanje oblasti zaradi spreminjanja zakonodaje in opozorilo opozicijskim strankam, naj si ne pripisujejo zaslug civilne družbe.

Nedeljski referendum je bil sicer eden od štirih referendumov, na katerih so odločali slovenski volivci. Poleg zakona o parlamentarni preiskavi so se na treh posvetovalnih referendumih izrekali še o RTV-prispevku, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom in volilni pravici na lokalnih volitvah. Za razliko od teh treh je bil referendum o parlamentarni preiskavi zakonodajni, zato ima njegov izid neposredne pravne posledice.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook