V javnem sektorju brez dviga plač, ki je bil že dogovorjen? Oglasil se je Janez Janša
Premier Janez Janša je odprl vprašanje nadaljnjih dvigov plač v javnem sektorju, čeprav so bili ti dogovorjeni s sindikati in zapisani v zakon.
LJUBLJANA – Se lahko zgodi, da bodo javni uslužbenci ostali brez dela že dogovorjenega zvišanja plač? Po besedah predsednika vlade Janeza Janše takšen scenarij očitno ni več povsem izključen. Toda po trenutno veljavni zakonodaji naslednji dvig plač ostaja predviden za 1. december 2026.
Janša je v sredo ob odprtju 58. MOS-a v Celju spregovoril o stroških javnega sektorja in nadaljnjem izvajanju plačne reforme. Kot je poročala RTV Slovenija, je o treh še neizvedenih zvišanjih dejal: »Slovenske finance jih ob tej produktivnosti ne prenesejo, to lahko povem vnaprej, ob enakem številu zaposlenih.« Obenem je napovedal obsežnejše prestrukturiranje javnega sektorja in postopno preusmeritev dela zaposlenih v gospodarstvo.
Ne gre samo za obljubo – dvigi so zapisani v zakonu
Pomemben je podatek, da nadaljnja zvišanja niso zgolj politična obljuba nekdanje vlade. Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so novembra 2024 podpisali dogovor o prenovi plačnega sistema, kolektivno pogodbo za javni sektor ter vrsto aneksov in področnih kolektivnih pogodb.
Časovnica postopnega zviševanja plač pa je zapisana tudi v Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).
Prve tri tranše so bile že izvedene: 1. januarja 2025, 1. oktobra 2025 in 1. junija 2026. Po trenutno veljavnem zakonu sledijo še tri:
- 1. decembra 2026: 15 odstotkov razlike, vendar najmanj 50 evrov, če toliko razlike še ostaja,
- 1. julija 2027: dodatnih 15 odstotkov razlike, vendar najmanj 100 evrov,
- 1. januarja 2028: izplačilo preostanka razlike.
Takšen razpored izrecno določa 101. člen ZSTSPJS.
To pomeni, da Janševa izjava sama po sebi ne more ustaviti decembrskega zvišanja. Dokler velja sedanja zakonska ureditev, velja tudi predvidena časovnica. Če bi vlada želela poseči vanjo, bi morala pripraviti ustrezno spremembo pravne ureditve in jo spraviti skozi predpisani postopek.
Reforma je težka več kot 1,3 milijarde evrov
Plačna reforma je bila že ob sprejemanju zasnovana tako, da se zaradi velikega finančnega učinka ne izvede naenkrat.
Vlada je aprila 2025 skupno vrednost celotne reforme ocenila na 1,3427 milijarde evrov, pri čemer se finančno breme postopoma povečuje v obdobju od leta 2025 do začetka leta 2028.
Na uradni strani o plačnem sistemu država še vedno navaja, da naj bi prenova javnim uslužbencem v povprečju prinesla približno 23-odstotno oziroma 415 evrov bruto višjo osnovno plačo, pri čemer je celoten dvig razdeljen na več let.
Javne finance so pod pritiskom
Janševe besede prihajajo v času, ko vlada išče načine za omejevanje javnofinančnih izdatkov.
Vlada je 10. septembra sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Prihodki so načrtovani pri 16,5 milijarde evrov, odhodki pri 18,8 milijarde, primanjkljaj pa pri približno 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
Že julija je vlada ugotovila, da je bila fiskalna zaveza glede rasti očiščenih odhodkov sektorja država za leto 2026 kršena, zato je ministrstvom naložila pripravo ukrepov za zmanjšanje izdatkov.
Tudi UMAR je v letošnjem Ekonomskem ogledalu ugotavljal, da so k medletni rasti javnofinančnih odhodkov v prvem četrtletju pomembno prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme.
Banka Slovenije je junija napovedala, da bo rast plač v sektorju država letos dosegla okoli 7,9 odstotka, in med razlogi navedla prav nadaljevanje plačne reforme. Obenem je opozorila na razhajanje med realno rastjo plač in produktivnostjo.
Šircelj je še junija zagotavljal: »Ne bomo uvedli nobenega Zujfa«
Zanimivo je tudi, da je sedanji finančni minister Andrej Šircelj ob predstavitvi pred parlamentarnim odborom 1. junija letos zagotavljal, da vlada ne načrtuje novega zakona za uravnoteženje javnih financ po vzoru varčevalnega ZUJF-a iz leta 2012.
»Ne bomo uvedli nobenega Zujfa, tudi položaj na področju javnih financ ni takšen, da bi bil Zujf potreben,« je tedaj dejal Šircelj. Obenem je sicer že opozoril na rast izdatkov za plače v javnem sektorju in napovedal razmislek o tem področju.
Po najnovejših Janševih besedah je vprašanje torej znova odprto. Ministrstvo za finance po poročanju RTV Slovenija premierjeve izjave za zdaj ni želelo dodatno komentirati.
Janša bi 50.000 zaposlenih preusmeril v gospodarstvo
Premier je vprašanje plač povezal tudi s številom zaposlenih v javnem sektorju. Po njegovih navedbah se je število zaposlenih od osamosvojitve povečalo s približno 126.000 na okoli 196.000 leta 2025.
Napovedal je, da bi se lahko približno 50.000 zaposlenih postopoma preusmerilo iz javnega sektorja v gospodarstvo. Poudaril je, da naj ne bi šlo za množična odpuščanja, ampak za naravni odliv, nezasedanje določenih delovnih mest in prehajanje zaposlenih.
Pri tem je Janša opozoril, da rast zaposlenosti ni bila povsod enaka. Povečevanje števila zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu je po njegovem upravičeno, več možnosti za zmanjševanje pa vidi predvsem v administrativnem delu javnega sektorja.
Sindikati: dogovor je bil sklenjen
Na drugi strani sindikati poudarjajo, da je bila izvedba reforme predmet dolgotrajnih pogajanj z vlado.
Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam je za TV Slovenija poudaril, da je eden od elementov doseženega dogovora prav način, kako bo reforma izvedena v celoti, in da bi bilo korektno, da se vlada o morebitnih težavah najprej pogovori s socialnimi partnerji.
Prav Počivavšek je bil skupaj z Branimirjem Štrukljem eden od vodij sindikalnih pogajalskih skupin ob podpisu plačne reforme novembra 2024. Uradno sporočilo takratne vlade potrjuje, da so bili skupaj z zakonom sklenjeni dogovor, kolektivna pogodba ter številni področni aneksi.
Podoben poseg Slovenija že pozna
Poseganje v že določena plačna razmerja v javnem sektorju sicer ne bi bilo brez zgodovinskega precedensa.
Leta 2012 je bil ob zaostrenih javnofinančnih razmerah sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Takrat so bili ukrepi glede plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev urejeni z zakonom, hkrati pa je vlada z reprezentativnimi sindikati sklenila dogovor o ukrepih na področju plač. Med drugim je bilo dogovorjeno znižanje osnovnih plač ob sočasni odpravi preostalih plačnih nesorazmerij.
Ali sedanja vlada razmišlja o podobnem zakonodajnem posegu, za zdaj ni znano.
Za javne uslužbence je zato trenutno najpomembnejše naslednje: po veljavni zakonodaji dvig 1. decembra 2026 ostaja. Premier je nakazal, da bi želela vlada zaradi javnofinančnih omejitev nadaljnjo rast stroškov spremeniti ali povezati z zmanjšanjem števila zaposlenih, konkretnega zakonskega predloga pa doslej še ni predstavila.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
