V parlamentu počilo zaradi preimenovanja praznikov: opozicija zapustila sejo, koalicija glasovala sama
Kar naj bi bila razprava o novem dnevu Triglava, se je v državnem zboru spremenilo v oster politični spor o Primorski in Prekmurju. Koalicija želi poseči v imeni dveh zgodovinsko občutljivih praznikov, opozicija pa je po opozorilu zakonodajno-pravne službe sejo zapustila.
Začelo se je pri Triglavu, nato je prišlo presenečenje
Člani odbora DZ za gospodarstvo, delo in šport so v četrtek obravnavali novelo zakona o praznikih, ki so jo še konec prejšnjega mandata vložili poslanci Svobode, SD in Levice. Osnovna zamisel je bila preprosta: 7. avgust bi postal dan Triglava, vendar ne bi bil dela prost dan. Datum ni izbran naključno – 7. avgusta 1895 je Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil Aljažev stolp, danes enega najprepoznavnejših slovenskih narodnih simbolov.
Toda pred glasovanjem je aktualna koalicija vložila dopolnilo, ki je razpravo popolnoma obrnilo. Namesto le novega praznika Triglava bi zakon po novem posegel tudi v poimenovanji praznikov Primorske in Prekmurja.
Ena beseda, a precej večji politični pomen
Pri prazniku 17. avgusta bi iz imena črtali besedi »priključitev Prekmurja«, tako da bi znova ostalo poimenovanje združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pri 15. septembru pa bi »priključitev Primorske k matični domovini« spremenili nazaj v »vrnitev Primorske k matični domovini«.
Tu pa zgodba postane še zanimivejša. Ne gre namreč za povsem nova izraza. Ko je DZ leta 2005 uvedel oba praznika, sta se imenovala prav združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in vrnitev Primorske k matični domovini. Prejšnja koalicija Svobode, SD in Levice je leta 2024 primorski praznik preimenovala iz »vrnitve« v »priključitev«, februarja letos pa je v ime prekmurskega praznika dodala še »priključitev Prekmurja«. Sedanja koalicija želi torej poimenovanji v bistvu vrniti k različici iz leta 2005.
Pravna služba opozorila: to presega prvotni zakon
Največji zaplet zato ni nastal le zaradi vsebine, ampak tudi zaradi načina, kako je koalicija spremembo vložila. Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ je opozorila, da osnovni predlog zakona sploh ne ureja praznikov Primorske in Prekmurja ter da dopolnilo zato presega njegovo vsebino.
Poslanec Svobode Lenart Žavbi je bil še ostrejši in koaliciji očital »ugrabitev zakonodajnega postopka«. Matjaž Han iz SD je opozoril, da bi morali prazniki ljudi povezovati, in neuspešno predlagal, naj odločanje prestavijo na čas po letošnjem praznovanju na Primorskem. Poslanec Svobode Matej Grah je pozval, naj se pred spremembo vprašajo tudi ljudje v Prekmurju in na Primorskem.
Koalicija: samo vračamo prvotna imena
Na drugi strani je poslanka NSi Iva Dimic vztrajala, da koalicija ne izumlja novih poimenovanj, ampak praznika vrača v obliko, v kateri ju je parlament določil leta 2005. Poslanec SDS Luka Simonič je spremembo pozdravil in dejal, da koalicija državo »vrača v normalnost, v kakršni je bila pred 20 leti«.
Nato je prišlo do poteze, ki je politično temperaturo še dvignila. Poslanci Svobode, SD in Levice so sejo obstruirali oziroma jo zapustili, preostali poslanci pa so koalicijsko dopolnilo potrdili z devetimi glasovi za in brez glasu proti.
Spor, ki se verjetno šele začenja
V ozadju je precej več kot vprašanje ene ali dveh besed. Primorski praznik se spominja uveljavitve pariške mirovne pogodbe leta 1947, Prekmurje pa dogodkov iz leta 1919, ko je pokrajina po prvi svetovni vojni prešla pod oblast Kraljevine SHS. O tem, ali zgodovino bolje opisujejo besede »priključitev«, »vrnitev« ali »združitev«, se politika prepira že leta.
In prav zato se zdi, da četrtkovo glasovanje ni konec zgodbe, ampak šele začetek novega političnega spopada. Ko gre za praznike, namreč ne gre samo za datum na koledarju. Gre tudi za to, kako država razume – in poimenuje – lastno zgodovino.
Pripravil: I.M.
Vir: Državni zbor, Omrežje X
