V Šentilju učiteljica, ki ne govori slovensko? Odmeva “dođi ovamo,” “ne znaš ništa” in “nemoj”
Učiteljica na slovenskih tleh z jezikom, ki ga otroci ne razumejo
ŠENTILJ – Kaj se dogaja na Osnovni šoli Rudolfa Maistra? Za pojasnila smo se obrnili na šolo, občino in pristojno ministrstvo.
Na Osnovni šoli Rudolf Maister v Šentilju se je pojavilo nenavadno in razburkano stanje. Starši učencev drugega razreda, starih komaj sedem ali osem let, se pritožujejo, da učiteljica A. Ristić uporablja jezik, ki ga njihovi otroci ne razumejo. Po njihovih navedbah učiteljica uporablja izraze, ki so bolj značilni za južnoslovanske jezike kot za slovenščino, in otrokom postajajo del vsakdanjika besede, kot so “dođi ovamo,” “dobar dan,” “ne znaš ništa” in “nemoj.” Starši so ogorčeni in se sprašujejo, kako naj bi se njihovi otroci naučili slovenske knjižne norme, če jim učiteljica postreže z izrazoslovjem, ki ni slovensko. Kot je navedeno v izjavi enega izmed staršev, je učiteljica očitno v slovenščini bolj “domača v narečju jugoslovanske preteklosti” kot v knjižni slovenščini.
Izobraževanje ali asimilacija?
Poleg nenavadnega jezika, ki ga otroci posnemajo, naj bi učiteljica A. Ristić, ki poučuje vse predmete, vključno s slovenščino, zanemarjala tudi rabo dvojine – eno izmed posebnosti slovenskega jezika. To jezi starše, ki pričakujejo, da bodo njihovi otroci obvladali slovenski jezik v vseh njegovih značilnostih, ne pa da bodo iz šole odhajali z besediščem, ki bi ga prej pričakovali v južnoslovanskem kontekstu. Šolska oblast zaenkrat molči o morebitnih ukrepih, starši pa že dvomijo o kakovosti izobraževanja, ki ga njihovi otroci prejemajo. Sprašujejo se, ali gre za popoln spregled osnov slovenskega izobraževalnega sistema ali pa za morda celo načrtno uničevanje slovenskega identitetnega jezika.
Pravičnost v šolskem sistemu
Čeprav je Slovenija po ustavi in zakonodaji večjezična država, v kateri so pravice manjšin zaščitene, se zdi, da takšno prilagajanje jezika v šolskem sistemu dviguje številna vprašanja o pravičnosti in ustreznosti izobraževanja. Starši, ki menijo, da njihovi otroci niso deležni kakovostnega pouka, se sprašujejo, ali je na učiteljskem položaju sploh primerna oseba, ki bi morala biti zavezana slovenščini in učenju slovenskih otrok slovenskega jezika. V svoji pritožbi starši opozarjajo, da se učiteljica morda pretirano zanaša na svojo kulturno dediščino in pozablja na svojo vlogo v slovenskem izobraževalnem sistemu. Vendar bi lahko kdo cinično pripomnil, da bi šola lahko otroke preprosto “pripravila na globalizacijo,” kot bi morda dejal kakšen dobro plačani uradnik, ki se nikoli ni poglobil v realnost učilnic (poroča RTV Slovenija).
Ogorčeni starši so prišli do točke, ko menijo, da morajo sami doma dodatno izobraževati svoje otroke, saj se bojijo, da bo v nasprotnem primeru šolski sistem poskrbel, da bodo otroci v najboljši meri “bilingvalni,” v najslabšem primeru pa popolnoma nerazumevajoči glede osnov knjižnega jezika. To je sicer v popolnem nasprotju s tem, kar bi morali starši pričakovati od slovenskega šolskega sistema. Če bodo starši res morali prevzeti odgovornost za poučevanje lastnih otrok o osnovah slovenščine, se postavlja vprašanje, zakaj sploh pošiljajo svoje otroke v šolo, ki bi morala to funkcijo opraviti.
Kaj sledi?
Trenutno še ni jasno, ali bo šola obravnavala pritožbe staršev, ali pa bo zadeva pristala na višjih instancah v izobraževalnem sistemu. A ena stvar je jasna – starši so zaskrbljeni, učenci zmedeni, učiteljica pa ostaja na svojem položaju, kjer naj bi poučevala vse predmete, tudi slovenščino. Je to primer posamezne šole ali del širšega problema v slovenskem šolskem sistemu? Čas bo pokazal, ali bo izobraževalna skupnost pripravila odgovore na ta pereča vprašanja, ali pa bodo starši prisiljeni v nadaljevanje “učnega procesa doma”.
Spremljajte portal Nadlani.si, kjer vas bomo obvestili nemudoma, ko in če prejmemo odgovore od šole, občine in pristojnega ministrstva.
Napisal: N. Z.
Vir: X
Fotografija je simbolična. Vir: Pexels
