V Sloveniji izbruh zelo kužne atipične kokošje kuge – ali nam grozi popolna katastrofa?!
Ko se je v majhni perutninski reji v občini Pesnica pojavil sumljiv pogin kokoši, so sprva vsi mislili, da gre za običajne bolezni ali slabše razmere v reji. A nato je prišla potrditev, ki jo je rejec najmanj pričakoval – atipična kokošja kuga. Bolezen, ki med rejci in veterinarji vzbuja strah, previdnost in hkrati ogromno vprašanj: kako je prišla v rejo, kako hitro se bo širila in predvsem – ali lahko ogrozi tudi druge reje?
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je takoj aktivirala nujne ukrepe. Po potrditvi bolezni so izolirali okuženo območje, določili cone z omejitvami in začeli s postopki nadzora in preprečevanja širjenja.
Katera območja so pod omejitvami?
Državno središče za nadzor bolezni je določilo sedem občin, kjer bodo veljali strogi ukrepi za omejevanje širjenja:
- Pesnica
- Šentilj
- Kungota
- Lenart
- Maribor
- Sveta Ana
- Sveti Jurij v Slovenskih goricah
Rejci na tem območju morajo nemudoma uvesti strožje biovarnostne ukrepe, saj lahko bolezen hitro preskoči iz ene kmetije na drugo.
Kaj sploh je atipična kokošja kuga – in zakaj je tako nevarna?
Čeprav večina ljudi ob omembi kokošje kuge pomisli na klasično ptičjo gripo, gre tu za drugo, a prav tako izjemno nevarno bolezen. Povzroča jo aviarni paramiksovirus serotipa 1 (APMV-1), ki hitro prehaja med kokošmi, drugimi pticami in celo ljudmi preko kontaminiranih površin, opreme, hrane in vode.
Še huje – okužene ptice lahko prenašajo virus, ne da bi kazale očitne simptome, kar pomeni, da se lahko bolezen tiho širi in povzroči ogromne gospodarske izgube, preden jo sploh odkrijemo.
Najpogosteje zbolijo kokoši, a tudi druge vrste perutnine niso imune. Golobi, race in celo nekatere prostoživeče ptice lahko delujejo kot prenašalci, ne da bi sami zboleli – s tem pa postanejo nevidna grožnja za rejce in celotno perutninsko industrijo.
Kako prepoznati okužbo? Ne spreglejte teh znakov!
Če ste rejec in opazite nenavadno obnašanje svoje perutnine, morate biti izjemno pozorni. Atipična kokošja kuga se lahko kaže na različne načine, a ključni simptomi, ki jih ne smete prezreti, so:
- Zmanjšana poraba krme in vode za več kot 5 % – če kokoši naenkrat nočejo jesti ali piti, je nekaj hudo narobe!
- Padec nesnosti jajc za več kot 5 % – zdrave kokoši nesejo jajca po ustaljenem ritmu, nenadni upad pa pomeni alarm!
- Povišan dnevni pogin – do trikrat višji od običajnega – če v enem dnevu pogine več kokoši, kot je pričakovano, nemudoma pokličite veterinarja!
- Neobičajno obnašanje in živčne motnje – kokoši so lahko zmedene, težko stojijo, imajo tresavico ali krče, zavijajo glavo in vrat na nenavadne načine.
- Dihalne težave – kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, težko dihanje.
- Spremembe v iztrebkih – tekoči, zelenkasto obarvani iztrebki s primesmi krvi.
- Fizične spremembe – otekanje podkožja, povešene peruti, izčrpanost.
Če pri svojih živalih opazite katerega od teh simptomov, je ključno, da TAKOJ pokličete veterinarja in obvestite pristojne službe.
Zakaj je ta bolezen tako problematična?
Čeprav atipična kokošja kuga ne predstavlja neposredne nevarnosti za človeka, je njen ekonomski vpliv uničujoč. Kadar izbruhne v večjih rejah, lahko povzroči množične pogine, prisilno zakolovanje celotne jate in popolno zaprtje gospodarstva na prizadetem območju.
- Zgodnje odkrivanje in takojšnji odziv sta ključnega pomena, saj lahko hitri ukrepi preprečijo širjenje bolezni na druge kmetije.
- Cepljenje perutnine je eno izmed najboljših orodij za zaščito, saj dokazano zmanjša tveganje za izbruh in širjenje bolezni.
- Upoštevanje biovarnostnih ukrepov – razkuževanje opreme, omejevanje stikov med rejami, preprečevanje dostopa divjih ptic – lahko pomeni razliko med varno rejo in popolno katastrofo.
Kaj storiti, če imate perutnino v enem od prizadetih območij?
Če imate perutnino v eni izmed občin, kjer je bila določena zona omejitev, upoštevajte naslednje smernice:
- Izogibajte se stikom s pticami iz drugih rej – ne obiskujte drugih kmetij, ne izposojajte si opreme.
- Omejite gibanje perutnine – poskrbite, da so kokoši in druge ptice zaščitene pred stikom s prostoživečimi pticami.
- Dezinfekcija je obvezna – razkužujte obutev, orodje, vozila, krmilnike in vodo.
- Nujno cepljenje! – če perutnina še ni cepljena, se posvetujte z veterinarjem.
- Bodite pozorni na simptome – hitra reakcija lahko prepreči širjenje okužbe.
Alarm se je sprožil – ne dovolite, da bolezen dobi bitko!
Slovenija se že sooča s ptičjo gripo, zdaj pa je tu še atipična kokošja kuga. Vsak rejec nosi del odgovornosti, da bolezen ne postane še večji problem. Če se hitro odzovemo, lahko preprečimo katastrofo, ki bi lahko uničila številne reje, povečala cene perutnine in prizadela celotno prehransko verigo.
Pripravil: E. K. Vir: UVHVVR, Freepik
