V Sloveniji se že več kot 130.000 ljudi spopada s tem – in število raste!

Ko slišimo besedo rak, se marsikomu v glavi zavrti – strah, negotovost, bolečina, morda celo spomini na nekoga, ki ga je bolezen za vedno spremenila. A za več kot 130.000 Slovencev je ta diagnoza realnost, s katero živijo vsak dan. In številka še narašča.

Po podatkih Registra raka vsako leto v Sloveniji zboli več kot 17.000 ljudi, kar pomeni, da se na tisoče družin vsak dan sooča z vprašanji: Zakaj jaz? Kako naprej? Bom sploh še kdaj živel/a normalno? Vendar je realnost – in to dobra novica – ta, da se je zdravljenje v zadnjih letih močno izboljšalo, preživetje bolnikov pa se vztrajno dviga. Slovenija je pri tem celo med vodilnimi v EU. A da bi obvladali to bolezen, moramo najprej razumeti njen obseg in kaj lahko sami storimo za boljše zdravje.

Bolezen, ki ne izbira – kdo je najbolj ogrožen?

Rak ne izbira – lahko prizadene mlade, stare, moške, ženske, športnike, tiste, ki so živeli zdravo, in tiste, ki niso. Vendar statistika kaže nekaj ključnih trendov:

• Starost: Večina bolnikov (kar 90 %) je ob postavitvi diagnoze starejših od 50 let. Najpogosteje prizadene ljudi po 65. letu starosti.
• Najpogostejše oblike raka: Pri moških prednjači rak prostate, sledita mu pljučni rak in rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši rak dojk, sledijo mu rak kože in prav tako rak debelega črevesa.
• Dejavniki tveganja: Kajenje, debelost, slaba prehrana, onesnažen zrak in alkohol so med največjimi povzročitelji. Le z zmanjšanjem kajenja bi lahko preprečili več kot 6.700 primerov raka v naslednjih 25 letih!

A najpomembnejše vprašanje ni le kdo zboli, temveč kaj lahko storimo, da bi te številke obrnili v drugo smer.

Slovenija med vodilnimi pri presejalnih programih – a se jih dovolj ljudi udeležuje?

Presejalni programi so eden od ključnih korakov k zgodnjemu odkrivanju raka, saj lahko pravočasna diagnoza reši življenja. V Sloveniji imamo tri vrhunsko organizirane in evropsko priznane programe:

• ZORA (za raka materničnega vratu) – presejalni program, ki je močno zmanjšal smrtnost zaradi te bolezni.
• DORA (za raka dojk) – namenjen ženskam med 50. in 69. letom, kjer je stopnja preživetja pri zgodnjem odkritju kar 90-odstotna.
• SVIT (za raka debelega črevesa in danke) – eden najboljših programov v Evropi, a kljub temu se mnogi še vedno ne odzovejo na vabila!

A tukaj je težava: ljudje še vedno premalo zaupajo presejalnim programom, jih ignorirajo ali odlašajo s pregledi. Dejstvo pa je, da vsak dan odlašanja pomeni manjše možnosti za pravočasno ukrepanje.

Odkrili smo, kje so cene za isto zobozdravstveno storitev za kar 3-krat nižje! Preverite tukaj

Ali ste kdaj pomislili, kako daleč ste pripravljeni iti – dobesedno in finančno – za popoln nasmeh? Cene zobozdravstvenih storitev lahko nihajo od povsem sprejemljivih do vrtoglavo visokih. Kaj

Napredek v zdravljenju – a ali je dostopnost za vse enaka?

Poročilo Evropske komisije in OECD Slovenijo postavlja ob bok najrazvitejšim državam pri dostopu do onkološke oskrbe. Zdravljenje v Sloveniji krije obvezno zdravstveno zavarovanje, bolniki imajo zagotovljen dostop do vrhunske diagnostike, obsevanja in ciljnih terapij.

A kljub temu ostajajo izzivi:

• Dolgi čakalni roki – še posebej pri specialističnih pregledih, kjer lahko dolga čakalna doba pomeni razliko med ozdravitvijo in napredovalo boleznijo.
• Psihološka podpora – mnogi bolniki in njihovi svojci poročajo, da se čustveni vidik bolezni pogosto zanemarja.
• Socialna varnost – bolniki, ki zbolijo, se pogosto soočajo s finančno stisko, saj zaradi bolezni začasno ali trajno izgubijo delovno sposobnost.

Sistem se izboljšuje, a breme bolezni ostaja eno največjih izzivov slovenske družbe.

Kaj lahko storimo sami? Preprečevanje je še vedno najmočnejše orožje

Rak ni vedno neizogiben – v resnici bi lahko preprečili skoraj polovico primerov. Evropski strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko v Sloveniji do leta 2050 preprečili več tisoč primerov raka, če bi se bolj dosledno držali osnovnih preventivnih ukrepov:

• Manj kajenja – 6.714 manj primerov raka.
• Čistejši zrak – 2.403 manj primerov.
• Zdrava prehrana in manj debelosti – 1.059 manj primerov.
• Manj alkohola – 529 manj primerov.

Vsak od nas lahko prispeva k boljšemu zdravju – ne le svojemu, ampak tudi zdravju celotne družbe.

Kam naprej? Prihajajo novi presejalni programi

Slovenija že načrtuje uvedbo novih presejalnih programov za dve najpogostejši vrsti raka:

• Pljučni rak – eden najnevarnejših, a pogosto odkrit prepozno.
• Rak prostate – ki prizadene vsakega šestega moškega.

Trenutno potekajo raziskave in pilotni projekti, ki bodo določili, ali in kako bi lahko te programe uvedli v naslednjih letih.

Rak ne izbira, a mi lahko izbiramo, kako se borimo proti njemu

Več kot 130.000 Slovencev živi z diagnozo rak – a danes to ni več nujno smrtna obsodba. Zgodnje odkrivanje, sodobno zdravljenje in dostop do vrhunskih zdravstvenih storitev so tisto, kar bolnikom omogoča, da se borijo in živijo naprej.

A odgovornost ni le na sistemu – je tudi na nas. Na naših življenjskih odločitvah, na preventivi, na tem, da ne ignoriramo svojega zdravja.

Rak ni samo medicinska diagnoza – je izziv celotne družbe. In če si ne moremo privoščiti, da bi ga ignorirali na osebni ravni, si Slovenija ne sme privoščiti, da bi na tem področju zaostala.

Več sredstev, več podpore, več preventive – to ni le želja, to je nuja.

Napisal: E. K.

Vir: NIJZ.SI, Freepik