V Slovenijo prihajajo nova cestna pravila – bomo v mestih hitreje hodili, kot se vozili?
Slovenske ceste bi lahko v prihodnosti doživele eno največjih sprememb v zgodovini prometa – znižanje omejitve hitrosti na avtocestah s 130 na 110 km/h ter uvedbo splošne omejitve 30 km/h v stanovanjskih naseljih. Čeprav se to na prvi pogled sliši kot dodaten poseg v svobodo voznikov, študije iz tujine kažejo, da so takšni ukrepi že prinesli pozitivne spremembe – manj nesreč, bolj tekoč promet in celo manjšo porabo goriva.
A je Slovenija na to res pripravljena?
Podnebni svet: Cilj je manj emisij, manj nesreč in manj zastojev
Predlog je obravnaval Podnebni svet, neodvisno svetovalno telo, ki pripravlja strategije za zmanjšanje emisij in prilagajanje podnebnim spremembam. Njegov predsednik, doc. dr. Žiga Zaplotnik, poudarja, da se v Sloveniji transportni sektor ne premika v pravo smer. Čeprav smo se obvezali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, promet še vedno ostaja eden največjih virov onesnaževanja.
Dejstva govorijo zase:
- Transport v Sloveniji prispeva več kot tretjino vseh emisij, od tega kar 70 % odpade na osebne avtomobile.
- Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi kar 18 % mesečnega proračuna za transport, kar je daleč največ v Evropski uniji (povprečje EU je 11 %).
- Zastoji in prometni kaos gospodarstvo letno stanejo skoraj 1 % BDP, kar je izjemno visok strošek.
Po besedah Zaplotnika bi lahko znižanje hitrosti na avtocestah za 20 km/h prineslo 16 % prihranek pri porabi goriva pri bencinskih in dizelskih avtomobilih, pri električnih vozilih pa bi bila razlika še večja – kar 24 % prihranka pri porabi energije.
Ampak, ali se ne bomo zaradi tega na cilj pripeljali počasneje?
Tukaj pridemo do zanimivega paradoksa. Študije iz Nemčije in Avstrije so pokazale, da se potovalni časi v praksi ne podaljšajo bistveno – prav nasprotno. Nižje hitrosti pomenijo manj agresivnih sprememb pasov, manj sunkovitih pospeševanj in manj t. i. fantomskih zastojev. Če se promet odvija bolj enakomerno, lahko celo hitreje pridemo do cilja, saj se zmanjšajo valovanja hitrosti, ki nastajajo zaradi nenehnih sprememb ritma vožnje.
In kaj se dogaja v mestih?
Omejitev 30 km/h v stanovanjskih naseljih: še en nepotreben ukrep ali nujna poteza?
Ko je Bruselj leta 2021 uvedel splošno omejitev 30 km/h v mestnih območjih, so bili mnogi skeptični – predvsem vozniki avtomobilov. Danes pa so podatki neizpodbitni:
- Število nesreč se je zmanjšalo za 23 %.
- Smrtnost pešcev in kolesarjev se je zmanjšala za 37 %.
- Poškodbe v prometnih nesrečah so upadle za skoraj 40 %.
Podobni učinki so bili zabeleženi tudi v Parizu, Lyonu, Bologni in Gradcu. Študije so pokazale, da se povprečni potovalni časi niso podaljšali, saj se je povečala tekočnost prometa. Manj sunkovitih zaviranj in speljevanj pomeni, da se promet premika bolj enakomerno, vozniki so bolj predvidljivi, pešci in kolesarji pa varnejši.
In še ena pomembna posledica: več kolesarjev in pešcev. Ko so ljudje ugotovili, da je hoja in kolesarjenje varnejše, se jih je na ulice podalo več. Posledično se je zmanjšalo število avtomobilov na cesti, kar še dodatno prispeva k bolj tekočemu prometu in manj zastojev.
Ampak ali bi to delovalo tudi v Sloveniji?
Slovenci smo še vedno odvisni od avtomobilov
Pri nas javni prevoz še ni na ravni, ki bi omogočala množično opuščanje avtomobilov. Veliko krajev nima zadostne povezave z vlaki ali avtobusi, delovniki pa pogosto ne sovpadajo z urniki prevoza. Vse to pomeni, da avtomobil ostaja praktično nujen za vsakdanje življenje.
Zaplotnik priznava, da bi bila hitrost 30 km/h v vseh mestnih naseljih lahko problematična, če ne bi hkrati izboljšali pogojev za kolesarje, pešce in javni prevoz. Vendar pa izkušnje iz tujine kažejo, da se lahko tak ukrep postopno uvaja, sprva kot poskus v posameznih delih mest, nato pa ga je mogoče prilagoditi glede na izkušnje in odzive prebivalcev.
Ali bo politika sprejela ta predlog?
Podnebni svet ni odločevalsko telo, ampak svetovalno. Njihova naloga je predlagati ukrepe, ki bi dolgoročno prinesli koristi za družbo, gospodarstvo in okolje. Vprašanje je, ali si bodo politiki upali sprejeti tako kontroverzno odločitev – še posebej pred volitvami.
Kljub temu Zaplotnik meni, da bi morali o tem resno razmisliti:
“Podobno smo nekoč gledali na varnostne pasove. Zdeli so se nepotrebni, celo vsiljivi. Danes pa si brez njih ne predstavljamo vožnje. Enako je s prepovedjo kajenja v lokalih – nekoč nesprejemljivo, danes povsem samoumevno. Družbeni konsenz se spreminja in verjamem, da bomo čez nekaj let na to gledali enako.”
Kaj nas čaka v prihodnje?
Čeprav bi bil takšen ukrep v Sloveniji kontroverzen, podatki kažejo, da bi znižanje hitrosti lahko imelo številne pozitivne učinke:
- Manj nesreč in manj smrtnih žrtev.
- Prihranek pri gorivu in stroških transporta.
- Manjše onesnaženje in boljše zdravje prebivalcev.
- Bolj tekoč promet in manj nepotrebnih zastojev.
Vprašanje torej ni, ali takšni ukrepi delujejo – vprašanje je, ali smo jih pripravljeni sprejeti.
Pripravil: E. K. Vir: Gov.si, Freepik
