V Srbiji je že sneg! Kaj pa Slovenija? Pogledali smo, kakšno zimo napovedujejo prvi obeti

Še dan prej je bilo na Kopaoniku prijetno toplo, nato so obiskovalci skozi okna gledali snežinke. Zima je v Srbiji že pokazala prve znake, kaj pa pri nas? Preverili smo, kaj prvi obeti povedo o zimi v Sloveniji.

KOPAONIK – Na srbski planini je v torek, 22. septembra, zapadel prvi sneg sezone 2026/27. Snežilo je več ur, temperatura pa se je spustila na približno eno stopinjo Celzija. V sredo zjutraj so podatki portala InfoKOP pri Sunčani dolini kazali centimeter snežne odeje.

Kje je Kopaonik?

Kopaonik je gorovje v Srbiji in največje smučarsko središče v državi. Njegov najvišji vrh, Pančićev vrh, sega 2017 metrov visoko. Upravljavec smučišča navaja približno 55 kilometrov prog za alpsko in 12 kilometrov prog za tek na smučeh; žičnice imajo skupno zmogljivost več kot 32.000 smučarjev na uro. Del gorovja je zaščiten kot narodni park, Kopaonik pa obiskovalce privablja tudi zunaj smučarske sezone, med drugim s pohodništvom in kolesarjenjem.

Obiskovalci na takšno ohladitev niso računali

Eden od obiskovalcev je za srbski Blic povedal, da jih je sneženje ujelo nepripravljene. Ob prihodu je bilo namreč še 14 stopinj. Posnetki so nato pokazali velike snežinke, ki so padale v precej hladnejšem vremenu. InfoKOP opozarja, da prve snežinke še niso isto kot snežna odeja, ki se obdrži na tleh. Ta se na Kopaoniku v povprečju prvič oblikuje med 10. in 15. oktobrom, čeprav je vsako leto drugače. Septembrsko sneženje zato še ni napoved, kakšna bo tamkajšnja zima.

Kaj so v sredo pokazale slovenske postaje?

Pri nas so bile razmere drugačne. Samodejne postaje Agencije za okolje v sredo, 23. septembra, ob 8. uri snežne odeje niso izmerile na Kaninu, Vršiču ali Rogli. Sneg na Kopaoniku tako še ne pomeni, da se je zimsko vreme že začelo tudi v slovenskih gorah.

Prvi obeti za zimo kažejo na milejše razmere

Evropska služba Copernicus je 10. septembra objavila prve sezonske obete za zimo 2026/27. Ti v skoraj vsej celinski Evropi dajejo večjo verjetnost temperaturam nad dolgoletnim povprečjem, za velik del celine pa nakazujejo tudi več padavin. To je širši evropski signal, ki zajema tudi območje Slovenije, ne pa napoved, koliko snega bo zapadlo v Ljubljani, Novem mestu ali Mariboru.

Tudi milejša zima lahko prinese obdobja mraza in sneženja. Sezonska napoved opisuje verjetno povprečje več mesecev, zato iz nje ni mogoče razbrati vremena za posamezen teden. Več padavin prav tako še ne pomeni nujno več snega.

Vlogo bi lahko odigral še polarni vrtinec

Meteorologi spremljajo tudi polarni vrtinec, območje močnih vetrov in hladnega zraka nad polarnimi kraji. Če pozimi občutno oslabi, se lahko spremeni kroženje zraka in poveča možnost prodorov mraza proti jugu. To še ne pomeni, da bi tak prodor dosegel prav Slovenijo. Britanska meteorološka služba poudarja, da je vpliv sprememb v stratosferi na vreme pri tleh odvisen od nadaljnjega razvoja ozračja.

Kdaj bo snežilo tudi v Sloveniji, za zdaj ni mogoče napovedati. Prve snežinke na Kopaoniku so zanimiv septembrski prizor, o tem, ali bomo belo zimo dočakali tudi pri nas, pa bodo več povedale napovedi bližje posameznim ohladitvam.

Vir: InfoKOP, Blic, Smučišča Srbije, Turistična organizacija Srbije, ARSO, Copernicus, Facebok/Tutin Grad, Boban Kurandić
Pripravil: K. J.