V tem dolenjskem kraju bodo na glas opozorili na romsko problematiko, Silvo Mesojedec opozarja
Slovenski politiki je povsem spodletelo.
ŠENTJERNEJ – „Shod bo namenjen opozarjanju na več-letno problematiko nasilja na Osnovni šoli Šentjernej, ki je bil v večini sprožen s strani Romskih otrok, podpori očetu maltretiranega otroka ob zadnjem dogodku ter zahtevo po ukrepih, ki bodo vodili k izboljšanju varnostnega stanja na OŠ. Na dogodku bomo predstavili nekaj pretresljivih zgodb nasilništva v OŠ, ki so se pod sedanjih vodstvom šole zgodile (in bile pometene pod preprogo!) tekom zadnjih let. Obenem bomo jasno poudarili, da romska problematika na našem območju presega meje vzdržnega in nam je ljudem DOVOLJ toleriranja izgredov Romov, izkoriščanja države in praznih obljub vlade do ureditve stanja,“ so sporočili iz Lokalne iniciative Šentjernej, kjer bodo v soboto, 28.9., pripravili shod in opozarjali na romsko problematiko.
Pereča tema
Na njo že vrsto le opozarja Silvo Mesojedec iz Novega mesta. „V teh dneh dobivam vprašanja prijateljev iz Primorske, Gorenjske, kaj se dogaja v JV Sloveniji, ko po TV vidijo razne novice glede romske problematike. Morebiti bo informacija preko socialnih omrežij doprinesla k razumevanju le tega. Romska problematika v jugovzhodni Sloveniji je v zadnjem času postala zelo pereča tema, ki vzbuja veliko pozornosti in skrbi med prebivalci,“ je na Facebooku zapisal Mesojedec, ki več kot 30 let spremlja romsko problematiko.
„Romi v Sloveniji živijo že stoletja, vendar so zaradi svojega nomadskega načina življenja pogosto ostajali na obrobju družbe. Sčasoma so se naselili na različnih lokacijah, ki pa niso bile njihova last, kar je povzročilo številne težave. Lastniki zemljišč so upravičeno želeli svojo lastnino nazaj, vendar država ni imela jasne vizije, kako rešiti ta problem. Posledično so številni lastniki ostali brez možnosti uporabe svoje lastnine, saj so na njihovih zemljiščih živeli Romi. Razne tatvine, prekupčevanja z drogo in orožjem le še dodatno poslabšuje odnos večinskega prebivalstva do Romov. Država je poskušala rešiti situacijo z dodeljevanjem socialne podpore, vendar se je ta politika izjalovila. Romi so izkoristili vse možne oblike državne pomoči, vključno s socialno podporo in otroškimi dodatki, ter se naselili na tujih zemljiščih, kjer so postavili nelegalne bivanjske objekte,“ Mesojedec opozarja na politiko, ki ji je povsem spodletelo pri Romih.
Napovedana vstaja?
„Poleg tega se Romi pogosto vozijo v dragih avtomobilih, ki so navadnim delavcem nedosegljivi, in spodbujajo svoje otroke, da ne dokončajo šole, saj je njihov način življenja bolj privlačen kot delo za minimalno plačo. Kot prejemniki socialne podpore ne plačujejo kazni za izrečene globe, saj te iz socialne podpore niso izterljive. Država namenja občinam več kot 20 milijonov evrov za reševanje romske problematike, vendar je evidentno, da so ti ukrepi neučinkoviti. Sestajajo se različne komisije in odbori, katerih člani prejemajo sejnine, vendar konkretnih rešitev ni na vidiku. Če bi ta sredstva lahko razdelili med upokojence, ki so s svojim delom omogočali izplačilo socialnih podpor, bi bile tudi pokojnine višje. Zaradi nepremišljenih ukrepov države nekateri živijo v državnih jaslih od rojstva do smrti, kar povzroča nezadovoljstvo med prebivalci jugovzhodne Slovenije. Namesto hvaležnosti povzročajo težave v okolici, kar je privedlo do napovedane vstaje v tem delu Slovenije,“ sklene Mesojedec. Uvodoma napovedan protest je očitno prvi od mnogih, ki sledijo.
Romska skupnost v Sloveniji se sooča z različnimi socialnimi, ekonomskimi in političnimi izzivi, zlasti v regijah Dolenjske, Ribnice, Bele krajine in Posavja. Gre za kompleksen sklop težav, ki izhajajo iz zgodovinske marginalizacije, družbenih predsodkov, pomanjkanja vključevanja v širšo družbo ter slabih življenjskih pogojev. Tukaj je nekaj ključnih aspektov romske problematike v teh regijah:
1. Izobraževanje
- Dostopnost do izobraževanja: Eden od glavnih izzivov, s katerimi se sooča romska skupnost v omenjenih regijah, je dostop do izobraževanja. Mnogo romskih otrok ne obiskuje vrtcev, kar pomeni, da so že od zgodnjega otroštva prikrajšani za pomembne razvojne priložnosti. V osnovnih šolah je pogosto prisotna visoka stopnja osipa romskih učencev, kar otežuje njihovo vključevanje v izobraževalni sistem in nadaljnjo zaposlitev.
- Jezikovne ovire: Pomanjkanje znanja slovenskega jezika pri nekaterih romskih otrocih otežuje sodelovanje v izobraževalnem procesu, kar lahko povzroča dodatno segregacijo in izključevanje.
2. Stanovanjska problematika
- Nesprejemljivi bivalni pogoji: V številnih romskih naseljih na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju so bivalne razmere izjemno slabe. Mnoge družine živijo v barakah ali v preprostih lesenih hišah brez dostopa do osnovne infrastrukture, kot so voda, elektrika, kanalizacija ali urejene ceste. Ti pogoji prispevajo k nadaljnji socialni marginalizaciji in slabemu zdravju prebivalcev.
- Nelegalna gradnja: Mnogo romskih naselij je zgrajenih nelegalno, kar pomeni, da prebivalci nimajo lastniških pravic ali možnosti izboljšanja stanovanjskih razmer. To ustvarja dolgotrajno pravno in socialno negotovost ter omejuje možnosti za trajno rešitev stanovanjske problematike.
3. Zaposlovanje
- Visoka stopnja brezposelnosti: Romska skupnost se pogosto sooča z visoko stopnjo brezposelnosti. Razlogi za to so večplastni, vključno s pomanjkanjem formalne izobrazbe, diskriminacijo na trgu dela ter pomanjkanjem socialnih in zaposlitvenih priložnosti. Zlasti v ruralnih območjih, kot sta Dolenjska in Bela krajina, je trg dela omejen, kar še dodatno poslabša možnosti za zaposlitev Romov.
- Neformalno delo: Številni Romi so vključeni v neformalno delo, kot je zbiranje odpadnih materialov ali priložnostna dela, ki ne omogočajo stabilnih prihodkov ali socialne varnosti.
4. Diskriminacija in socialna izključenost
- Družbeni predsodki: Romska skupnost se v mnogih delih Slovenije sooča z močno stigmatizacijo in diskriminacijo. Družbeni predsodki o Romih kot “problematičnih” ali “nesposobnih integracije” še dodatno ovirajo njihovo vključevanje v širšo skupnost. V nekaterih primerih je to privedlo do dejanske segregacije romskih naselij, kjer Romi živijo ločeno od večinskega prebivalstva, kar krepi socialno izključenost.
- Incidenti z lokalnimi prebivalci: Na območjih Dolenjske in Bele krajine so bili v preteklosti občasni incidenti in napetosti med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom. Ti konflikti so pogosto posledica dolgotrajnih socialnih težav in pomanjkanja dialoga ter skupnih rešitev.
5. Zdravstvena oskrba
- Omejen dostop do zdravstvenih storitev: Zaradi revščine, slabih bivalnih pogojev in omejenega dostopa do zdravstvenih storitev je zdravstveno stanje mnogih Romov slabše v primerjavi s preostalim prebivalstvom. Poleg tega mnogi nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, kar še dodatno otežuje dostop do zdravstvene oskrbe.
6. Socialni programi in pobude
- Programi za izboljšanje položaja Romov: V Sloveniji potekajo različni programi, namenjeni izboljšanju položaja Romov. Vlada in nevladne organizacije, kot je Zveza Romov Slovenije, delujejo na področju socialne integracije, izobraževanja in zaposlovanja. Na primer, v nekaterih šolah na Dolenjskem so uvedeni posebni programi za pomoč romskim otrokom pri učenju in vključevanju v šolski sistem.
- Lokalne iniciative: Obstajajo tudi lokalne iniciative, ki vključujejo dialog med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom. Cilj teh iniciativ je izboljšati medsebojno razumevanje in sodelovanje ter zmanjšati napetosti, ki včasih obstajajo med skupnostmi.
7. Vloga lokalnih skupnosti in države
- Ukrepi občin: Lokalne občine, zlasti na Dolenjskem in v Beli krajini, imajo ključno vlogo pri reševanju romske problematike. Nekatere občine so sprejele strategije za izboljšanje bivalnih razmer, izobraževanja in socialne vključenosti Romov, čeprav izvajanje teh politik pogosto naleti na ovire zaradi pomanjkanja sredstev in nasprotovanja lokalnega prebivalstva.
- Vladni ukrepi: Vlada Republike Slovenije je pripravila različne strateške dokumente, kot je Nacionalni program ukrepov za Rome, ki se osredotoča na izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjsko problematiko in socialno varstvo romske skupnosti.
Sklep
Romska problematika na Dolenjskem, v Ribnici, Beli krajini in Posavju je globoko zakoreninjena in povezana s številnimi socialno-ekonomskimi dejavniki. Za trajno izboljšanje položaja Romov je potrebno celovito ukrepanje na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike in socialne vključenosti, pri čemer je ključno sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, državo in nevladnimi organizacijami.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Vecer.com
