Varstveni dodatek 2024: Vse, kar morate vedeti

22. feb. 2024, ob 16.17
Posodobljeno pred 24 dnevi
479
400 SEK

Varstveni dodatek je namenjen zagotavljanju sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem obdobju. Namenjen je tistim osebam, ki si materialne socialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere nimajo vpliva. Kaj točno je varstveni dodatek in zakaj se lahko porabi? Kakšna je višina varstvenega dodatka? Kdo je upravičen do varstvenega dodatka? To so le nekatera od vprašanj, na katere boste našli odgovor v prispevku. Seveda pa se lotimo tudi tistega pomembnega, varstveni dodatek in upokojenci. Varstveni dodatek v letu 2024.

Kaj je varstveni dodatek?

Varstveni dodatek je samostojna socialnovarstvena pravica za tiste, ki si lastne materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Sredstva se zagotavljajo za stroške povezane z vzdrževanjem stanovanja ali nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin in ne za stroške za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Z varstvenim dodatkom lahko krijete življenjske stroške, kot so vzdrževanje stanovanja ali nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin (pohištvo, bela tehnika ipd.), ni pa namenjen zagotavljanju minimalnih življenjskih potreb.

Kolikšna je višina varstvenega dodatka?

Višina varstvenega dodatka je odvisna od cenzusa za varstveni dodatek in lastnega dohodka.

V tem trenutku je maksimalna višina varstvenega dodatka 218,71 evra.

Zakonsko določena meja oziroma cenzus za upravičenost do varstvenega dodatka za samsko osebo, ki živi sama, od 1. 3. 2024 znaša 1,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka (1,47 krat 484,88 evra) oziroma 712,77 evra mesečno.

Koliko znaša varstveni dodatek?

Koliko znaša varstveni dodatek?

Kdo je upravičen do varstvenega dodatka?

Do varstvenega dodatka je lahko upravičena oseba, ki izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje. Ti pogoji so naslednji:

• državljanstvo Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec ki ima dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v RS ali oseba, ki lahko varstveni dodatek uveljavlja na podlagi mednarodnih aktov (običajno se mednarodni akti sklepajo za državljane RS; opozarjamo tudi, da konkretni mednarodni akti, na podlagi katerih bi bila oseba lahko upravičena do varstvenega dodatka, trenutno ne obstajajo) in
• status trajno nezaposljive osebe ali status osebe, ki je trajno nezmožna za delo, ali starost nad 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in da oseba ni delovno aktivna (ni zaposlena) in
• lastni dohodek ne presega cenzusa za varstveni dodatek (če je oseba upravičena do denarne socialne pomoči pomeni, da njen lastni dohodek ne presega cenzusa za varstveni dodatek) in
• si materialne varnosti ne morete zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morete oziroma niste mogli vplivati (preverja se tudi, ali so osebo, ki prosi za varstveni dodatek, zmožni in dolžni preživljati njeni polnoletni otroci in če so, mora oseba z njimi skleniti sporazum o preživnini v obliki notarskega zapisa ali pa jih tožiti na določitev preživnine, drugače do varstvenega dodatka ne more biti upravičena).

Majhne navade, ki vam bodo pomagale dvigniti energijo
Se tudi vam pogosto dogaja, da se čez dan počutite utrujeno, brez moči, volje in motivacije kljub temu, da ste spali zadostno število ur? Seveda je to lahko posledica nekvalitetnega spanca, stresa

Kot trajno nezmožna za delo se šteje oseba, ki:
• ima status invalida I. kategorije ali
• je invalidsko upokojena za polni delovni čas ali
• ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadeti oseb ali
• ima mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje republike Slovenije o trajni nezmožnosti za delo – invalidska komisija izda mnenje na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka, oseba pa mora sama nosi stroške izdelave tega mnenja.

Kot trajno nezaposljiva oseba se šteje oseba, ki:
• razpolaga z odločbo o nezaposljivosti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov.

Do varstvenega dodatka je torej lahko upravičena oseba (državljan RS ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim prebivališčem v RS), ki ima tudi ustrezen status (ali status trajno nezaposljive osebe ali status osebe, ki je trajno nezmožna za delo, ali starost nad 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in da oseba ni delovno aktivna) in katere lastni dohodek ne presega 620,18 EUR (velja trenutno in za samsko osebo, ki živi sama) in na strani katere ni mogoče ugotoviti obstoja krivdnega razloga.

Kdo je upravičen do varstvenega dodatka

Kdo je upravičen do varstvenega dodatka

Kako oddati vlogo za varstveni dodatek?

Oseba lahko z Vlogo za varstveni dodatek hkrati uveljavlja tudi pravico do denarne socialne pomoči. V kolikor oseba želi uveljavljati tudi ostale pravice iz javnih sredstev (subvencija najemnine, otroški dodatek, subvencija vrtca, državna štipendija), je potrebno na CSD oddati Enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Več o oddaji vloge na spletni strani eUprave.

Varstveni dodatek in dolžnost preživljanja s strani otrok

Še preden se lotimo situacije z varstvenim dodatkom upokojencev, se poraja zanimiva tematika. To je vprašanje, ali se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka preverja dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok? Odgovor je sledeč:

Da. Na podlagi družinske zakonodaje so polnoletni otroci po svojih zmožnostih dolžni preživljati svoje starše, če ti nimajo sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Dolžnost preživljanja traja najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali otroke.

Do varstvenega dodatka pa je upravičena oseba, ki si med drugim preživetja ne more zagotoviti tudi s pomočjo tistih, ki so jo dolžni preživljati.

Tedenski horoskop za vse znake od 8. do 14. julija
Tedenski horoskop nadaljuje sanjske in romantične teme, ki so definirale prejšnjega. Luna narašča po čudoviti mladi luni v raku prejšnjega tedna in izziv je ugotoviti, kdaj je čas za korak napr

V postopku se ugotavlja sledeče:

1. Ali imajo otroci dovolj sredstev za preživetje.
Če je polnoletni otrok upravičenec do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka do 6 dohodkovnega razreda, državne štipendije, subvencije malice ali subvencije kosila, se predpostavlja, da otrok nima dovolj sredstev za preživljanje.
2. Ali otrok preživlja svojega otroka in zakonca
Preživljanje otrok in zakonca, ki jih je otrok kot zavezanec dolžan preživljati, ima prednost pred preživljanjem staršev zavezanca(195. člen DZ. Če imajo otroci kot zavezanci:
– mladoletne otroke,
– polnoletne otroke, ki se šolajo, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti(drugi in tretji odstavek 183. člena DZ) in/ali
– zakonca,
ima obveznost preživljati otroke in zakonca prednost pred preživljanjem staršev oziroma preživljanje staršev ne sme iti na račun preživljanja otrok in zakonca.
3. Ali starš, iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti
Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega izmed staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega (drugi odstavek 185. člena DZ).
4. Ali je obveznost preživljanja določena v naravi ali denarju
V drugem odstavku 194. člena DZ je določeno, da razen pri dolžnosti staršev do preživljanja otrok lahko zavezanec upravičencu plačuje preživnino ali ga vzame k sebi v preživljanje ali poskrbi za njegovo preživljanje na drug način.
Otrok ima torej izbiro na kakšen način bo obveznost preživljanja izvajal.
Če obveznost preživljanja ni določena v denarju temveč v naravi, se ta ustrezno opredeli v pisni izjavi.
5. Dednopravna pogodba
V primeru, ko ima starš z otrokom sklenjeno eno izmed dednopravnih pogodb (npr. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba, preužitek…), se na podlagi vsebine pogodbe ugotovi v kolikšni meri je staršu zagotovljeno preživljanje.
6. Druge utemeljene okoliščine
Pogoj preživljanja se ne ugotavlja tudi v primeru, ko utemeljene okoliščine nakazujejo, da otrok ne bo preživljal starša, da je komunikacija med otrokom in staršem porušena, kot npr. nasilje otroka nad staršem.

Varstveni dodatek in upokojenci

Varstveni dodatek in upokojenci

Varstveni dodatek: Upokojenci

Na portalu Predlagam vladi lahko najdete tudi zanimivo vprašanje in odgovor Ministrstva o višini pokojnin in podrobnostih za pridobitev varstvenega dodatka.

Kot navaja 132. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju:

  1. Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, katerih pokojnina ne dosega zneska osnove iz 57. člena tega zakona , pravico do varstvenega dodatka, če skupaj z družinskimi člani nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.
  2. Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnini je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, višina varstvenega dodatka k vdovski oziroma družinski pokojnini pa je odvisna tudi od števila uživalcev.

Ali lahko brez obremenjevanja svojih dedičev zaprosite za varstveni dodatek?

Vračilo sredstev varstvenega dodatka se bo zahtevalo od vaših dedičev le, če boste upravičeni do varstvenega dodatka kljub temu, da imate v lasti nepremičnino v kateri dejansko prebivate ter ima prijavljeno stalno prebivališče, katere vrednost presega 120.000 evrov, za katero pa je mogoče sklepati, da si z njo preživetja začasno ne morete zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morete vplivati. Vračilo prejete pomoči velja, ne glede na to, ali ima upravičenec vpisano zaznambo, ali ne. Omejitev dedovanja se izvede do višine vrednosti pomoči, torej v celoti brez zniževanj.

Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com, VIR: euprava.si, zakonodaja.co

479
400 SEK