Vas šef kliče po službi? Pravica do odklopa ni le teorija – tako jo uveljavite!
Čeprav se morda zdi, da je mobilni telefon zgolj priročno orodje za delo, je za mnoge zaposlene postal simbol stalne dosegljivosti, nenehnega pritiska in prepletanja zasebnega ter poklicnega življenja. Pričakovanje, da bomo vedno na voljo, tudi po zaključku delovnega časa, je postalo tako običajno, da marsikdo niti ne ve, da mu zakon to več ne nalaga. S 16. novembrom 2024 je v Sloveniji začela veljati pravica do odklopa – in če vaš delodajalec tega ne spoštuje, imate v rokah konkretne možnosti za ukrepanje.
Pravica do odklopa: kaj sploh pomeni?
Zakon določa, da delavec zunaj svojega delovnega časa – torej med počitkom, dopustom, bolniško odsotnostjo ali katero koli drugo upravičeno odsotnostjo – NI dolžan odgovarjati na službene klice, e-pošto ali kakršna koli druga sporočila delodajalca.
Namen tega ukrepa ni le zaščita zasebnega časa in družinskega življenja, ampak tudi preprečevanje izgorelosti in dolgotrajnega stresa, ki lahko vodi v resne zdravstvene težave. Nenazadnje študije kažejo, da tisti, ki se po službi resnično odklopijo, naslednji dan delujejo bolj učinkovito, motivirano in z manj napakami.
Toda teorija je eno, realnost pa drugo. Kaj storiti, če delodajalec kljub temu pričakuje vašo dosegljivost?
Ali vaša pravica obstaja le na papirju? Tako prepoznate kršitve!
Nepravilnosti pri spoštovanju pravice do odklopa niso vedno očitne – delodajalci pogosto uporabljajo prikrite pritiske, ki niso vedno neposredno izsiljevanje, a vseeno ustvarijo občutek dolžnosti. Tukaj je nekaj znakov, da se vaša pravica morda ne spoštuje:
- “Ni nujno, ampak…” – Nadrejeni vas pokliče po koncu delovnika in stavek začne z: “Vem, da ni tvoja obveznost, ampak če lahko na hitro…”
- “Samo eno vprašanje…” – SMS ob 21. uri, e-mail na nedeljsko jutro, klic med dopustom – in nato pritisk, da ste “tako ali tako že tu”.
- “Neuradno pričakovanje” – Čeprav vam nihče izrecno ne reče, da morate biti dosegljivi, vsi ostali v ekipi odgovarjajo na klice, vi pa bi bili edini, ki se “ne trudite dovolj”.
- “Posledice” – Subtilne, a jasne. Manj priložnosti, slabši odnosi, pasivno-agresivne pripombe, če se ne odzovete na e-pošto ob 22. uri.
Če se najdete v katerem koli od zgornjih primerov, je čas za ukrepanje.
Kaj lahko storite, če delodajalec ne spoštuje pravice do odklopa?
1. Preverite interna pravila podjetja
Vsak delodajalec je bil do 16. novembra 2024 dolžan sprejeti notranje akte ali kolektivno pogodbo, ki opredeljuje, kako se pravica do odklopa izvaja v praksi. Če tega ni storil ali če pravilnik ni dostopen zaposlenim, že to pomeni kršitev. Preverite dokumentacijo – in zahtevajte jasna pravila!
2. Dokumentirajte vsak primer kršitve
Če se znajdete v položaju, ko vam delodajalec nalaga dosegljivost izven delovnega časa, zabeležite vse primere: kdaj ste prejeli klic, kdo vas je kontaktiral, kakšna je bila vsebina sporočila. V primeru, da boste morali kasneje vložiti pritožbo, bo ta dokazni material ključen.
3. Obrnite se na delavskega zaupnika ali sindikat
Če v podjetju obstaja sindikat ali delavski zaupnik, ga obvestite o težavi. Ti organi imajo večjo pogajalsko moč in lahko ukrepajo proti delodajalcu.
4. Uradna pritožba na Inšpektorat za delo
Če delodajalec kljub opozorilom vztraja pri pritiskih, imate pravico podati pritožbo na Inšpektorat RS za delo. Prijava je lahko anonimna in inšpektorat ima pooblastilo, da podjetju naloži denarne kazni v višini od 1.500 do 4.000 evrov.
5. Pravna zaščita in sodni postopek
Če težave ne morete rešiti interno, imate možnost vložitve tožbe na delovno sodišče. Ker so sodni postopki lahko dragi, je v takih primerih priporočljivo imeti zavarovanje pravne zaščite, ki pokriva stroške odvetnikov in postopkov. Pravna pomoč vam omogoča, da brez finančnega tveganja zaščitite svoje pravice.
Zakaj je pravica do odklopa tako pomembna?
Marsikdo bo morda pomislil: “Pa kaj potem, če tu in tam odgovorim na kak klic?” A problem ni en sam klic – problem je kultura stalne dosegljivosti, ki vodi v izgorelost, stres in dolgoročno slabše rezultate pri delu.
Podatki govorijo sami zase:
- Zaposleni, ki so stalno dosegljivi, imajo za 23 % večjo možnost za razvoj anksioznih motenj.
- Podjetja, ki spoštujejo pravico do odklopa, imajo za 17 % višjo produktivnost zaposleni
- Delavci, ki se po službi resnično “izklopijo”, imajo za 35 % manjšo možnost za razvoj kroničnega stresa.
Seveda, v določenih poklicih in situacijah (npr. krizni menedžment, urgentne službe) je določena fleksibilnost nujna. A pravica do odklopa ne pomeni, da delo trpi – pomeni, da so meje jasne.
Ne pustite, da vas izčrpa kultura stalne dosegljivosti!
Pravica do odklopa ni luksuz, ni ugodnost – je temeljna pravica, ki varuje vaše zdravje, dobro počutje in kakovost življenja. Če se znajdete v situaciji, kjer se od vas pričakuje več, kot zakon dovoljuje, ne ostanite tiho.
- Ali vas delodajalec kliče po službi?
- Se bojite, da bo neodzivnost škodila vaši karieri?
- Ne veste, kako se zaščititi?
Ne dovolite, da postane stalna dosegljivost nova normalnost. Pravica do odklopa je tu – izziv je, da jo uveljavimo!
Pripravil: E. K. Vir: Gov.si, Freepik
