»Včeraj se je otrok pri Kobaridu po padcu boril za življenje, mi pa smo čakali helikopter, čakali smo ga eno uro!«: priča, ki je pomagala, ostro opozarja (FOTO)
Po hudi nesreči nemškega dečka pri Kobaridu se je oglasil bralec, ki je bil med prvimi na kraju. Njegovo pričevanje je pretresljivo, a še bolj bode vprašanje: kako je mogoče, da območje, kjer se nesreče vrstijo iz sezone v sezono, še vedno nima namenskega helikopterja bližje Posočju?
Krik, ki je presekal izlet in ostal v kosteh
Včeraj smo poročali o hudi nesreči nemškega dečka, ki je pri Kobaridu padel z viseče brvi približno šest metrov globoko med skale. Utrpel je hude poškodbe glave in se po prvih informacijah boril za življenje. Zdaj se je oglasil bralec, ki želi ostati anonimen. Njegove besede niso le opis dogodka. So opozorilo.
Z ženo sta bila na izletu ob prvi obletnici poroke. Pri slapu Kozjak sta srečala tudi nemško družino, nato pa sta se vračala proti parkirišču in si ogledovala bunkerje nad brvjo. Takrat sta zaslišala krik. »Tisti prepoznavni krik, ko se ti naježi koža,« opisuje bralec. Stekla sta na pomoč in naletela na prizor, ki ga človek ne izbriše: otrok na tleh, kri iz glave, ob njem neutolažljiva mama, prestrašen mlajši bratec in okrvavljen prostovoljni gasilec iz Italije, ki je otroka prinesel iz skal do pešpoti.
Na tleh otrok, nad njim vprašanje sistema
Bralec je preveril, ali je kdo že poklical 112. Ker so bili okoli večinoma tujci, je ob 19.02 poklical še sam. Dispečerju je povedal, da je poklicni gasilec, in jasno opozoril, da bo zaradi hude poškodbe glave potreben helikopter. Medtem so otroku zaustavljali krvavitev in mu poskušali držati glavo pri miru. »Zenice so se mu širile in ožale, zatekal je v levo očko,« je zapisal.
Takšni stavki režejo. Ker ne govorijo o teoriji, pravilnikih in tabelah. Govorijo o otroku, ki leži na tleh, o mami, ki kriči, in o minutah, ki se vlečejo kot večnost. In prav tu se začne najtežje vprašanje: zakaj mora Posočje, ki vsako sezono sprejme množice pohodnikov, kolesarjev, kajakašev in turistov, ob najhujših nesrečah še vedno čakati na helikopter od daleč?
GRS odlična, a brez helikopterja se čas ne ustavi
Po navedbah bralca je GRS na kraj prišla približno ob 19.15 in prevzela prvo pomoč. Poudarja, da gorski reševalci delujejo odlično. Toda tudi najbolj predani reševalci ne morejo premagati geografije, razdalj in izgubljenih minut, če sistem nima namenskega helikopterja tam, kjer ga sezona najbolj potrebuje.
Otrok naj bi bil pripravljen tudi za vitlanje, nato je prišla nujna medicinska pomoč z zdravnikom. Helikopter je po navedbah priče z Brnika vzletel ob 19.29, na kraju pa pristal ob 19.48. Nesreča naj bi se zgodila okoli 18.50. Skoraj uro po padcu. Pri hudi poškodbi glave se tak čas ne bere kot podatek. Bere se kot krik.
Posočje ne potrebuje izgovorov, ampak rešitev
Najbolj boleče je, da se takšne razprave ponavljajo šele po tragedijah. Ko se zgodi nesreča, vsi govorijo o minutah. Ko minejo dnevi, sistem spet zdrsne v staro udobje. A Bovec, Kobarid, Tolmin in vsa dolina Soče niso odmaknjen kotiček na zemljevidu. To je eno najbolj obremenjenih turističnih območij v državi, kjer se nesreče ne dogajajo izjemoma, ampak redno.
Bralec je zapisal, da ga žalosti, da ni namenskega helikopterja in dežurne ekipe, pozicionirane bližje Bovcu ali Kobaridu. In težko mu je oporekati. Ko otrok krvavi ob brvi, ni dovolj reči, da sistem deluje. Takrat mora delovati hitro. Brez izgovorov, brez prelaganja, brez čakanja. Ker vprašanje ni, koliko stane helikopter. Vprašanje je, koliko je vredno življenje.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
