Včerajšnja Tarča razkrila resnico o pomanjkanju goriva: kaj se je v resnici zgodilo – nas čaka še hujši scenarij?
Razmere, kakršnih Slovenija še ni doživela, so tik pred volitvami pretresle državo. Na bencinskih servisih je zmanjkovalo goriva, vrste so bile dolge, panika pa vse večja. Oddaja Tarča je razkrila ozadje dogajanja, ki odpira resna vprašanja. Je šlo za posledico napačnih odločitev ali za nekaj več?
Napoved podražitev sprožila verižno reakcijo
Stališča o tem so v studiu soočali ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, predsednik uprave Petrola Sašo Berger, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež, predsednik sekcije za promet pri OZS-ju Peter Pišek in finančni analitik Blaž Hribar, prek videopovezave pa je v oddaji sodeloval tudi Boštjan Slemenšek s turistične kmetije Slemenšek.
Dogajanje se je začelo z napovedjo dviga cen goriv, ki jo je vlada objavila le nekaj dni pred volitvami. Ta informacija je sprožila množičen naval voznikov na bencinske servise, kar je povzročilo nenaden skok povpraševanja. A kmalu so se pojavili sumi, da težava ni bila le v paniki ljudi, temveč tudi v dobavi goriva. Inšpektorji so ugotovili, da so bile dobave v kritičnem obdobju ponekod občutno manjše, celo za polovico ali več, medtem ko se je povpraševanje povečevalo. To je ustvarilo popolno neuravnoteženost med ponudbo in povpraševanjem.

“V zadnjih približno desetih dneh v Shellu zaznavamo, da Petrol dobave goriva ne izvaja v obsegu, ki ustreza oddanim naročilom, in ni v skladu z dejanskimi – v tem obdobju izrazito povečanimi – potrebami trga (…). Takšno ravnanje družbi Shell povzroča neposredno poslovno škodo, povečuje negotovost v oskrbi in posledično omejuje razpoložljivost goriva za slovenske potrošnike,” so ministra opozarjali na Shellu, poroča RTV Slovenija.

Petrol pod drobnogledom, a brez dokazov o zlorabah
V javnosti so se hitro razširile obtožbe, da naj bi Petrol namenoma zadrževal gorivo, a inšpektorat za to ni našel dokazov. Določena količina goriva mora vedno ostati v rezervoarjih zaradi varnosti in delovanja sistema. Kljub temu pa so se pojavili dvomi, da bi lahko bile dobave goriva na nekaterih lokacijah zmanjšane, kar odpira dodatna vprašanja. Primer že preverjajo tudi policisti, vlada pa je napovedala dodatne preiskave zaradi suma morebitnih nepravilnosti. Ali se lahko scenarij ponovi? Evropska komisija države članice že poziva k varčevanju: več dela od doma, souporaba avtomobilov in več javnega prevoza.
Stari spori, nova kriza
Napetosti med vlado in Petrolom niso novost. Že več let se vleče spor glede regulacije cen goriv, ki neposredno vpliva na poslovanje podjetja. Petrol državo toži za več kot 100 milijonov evrov, medtem ko država pričakuje, da podjetje deluje kot ključni javni servis. Prav ta razhajanja interesov naj bi bila eden izmed razlogov, zakaj se težave ponavljajo. Ko pride do krize, se pokaže, da skupnega dogovora o ključnih vprašanjih preprosto ni.
“Jutri je kriza tukaj. Materiali se že zdaj dražijo, trgovci so zelo previdni. Za vse, kar je vezano na nafto, se cene že zdaj dvigujejo. Zadeva je verižna, tako kot nam dražijo materiale, dražimo mi naprej končne izdelke,” je pojasnil Zoran Simčič z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Dogajanje je pri mnogih obudilo spomine na čase Jugoslavije, ko so zaradi pomanjkanja goriva uvedli sistem par in nepar. Čeprav takšni ukrepi za zdaj niso napovedani, Evropska komisija že poziva države k varčevanju z energijo, kar pomeni, da popolnega miru še ni na vidiku. Če bi se razmere na svetovnih trgih še zaostrile, bi lahko sledili tudi strožji ukrepi.

Podražitve že čutijo kmetje, podjetniki in potrošniki
Dvig cen goriva že pušča posledice v realnem življenju. Kmetje poročajo o tisočih evrov dodatnih stroškov, saj se je cena kmetijske nafte močno zvišala. Gradbeniki opozarjajo na verižno podražitev materialov, trgovci pa napovedujejo višje cene izdelkov že v prihodnjih tednih. Najbolj na udaru so posamezniki z nizkimi prihodki, ki že zdaj težko pokrivajo osnovne življenjske stroške. Vsak nov dvig cen pomeni dodatno breme, ki ga mnogi ne zmorejo več nositi.

“Kmetje tu ne vidimo nobene logike. Kako je to mogoče, da smo ravno mi spet na najslabšem, ko pa kmetijstvo že tako trenutno slabo stoji, zdaj pa se spoprijemamo še s tako krizo glede goriva. Spet bo prišlo do tega, da bomo začeli obupovati, pridelali bomo manj in vedno manj bo samooskrbne hrane,” je izjavil Jenšterle.
“Druge možnosti ne bo, kot da zmanjšamo pridelavo. Če bo gorivo drago, ne bomo opravljali storitev, uslug. Manj bomo delali, manj pridelali,” je dodal Romih.
Napisal: K. J.
Vir: Tarča/RTV Slo, Freepik