Večina pošt s krajšim delovnim časom: tudi vaša? Kaj pravi Pošta Slovenije?
Po uradnih podatkih se je delovni čas skrajšal v 111 poslovalnicah, v osmih se je podaljšal, v 23 pa ostaja nespremenjen. Spremembe so začele veljati hkrati, vendar se po posameznih enotah precej razlikujejo.
LJUBLJANA – Pošta Slovenije je z začetkom februarja uvedla spremembe delovnega časa v 142 poštnih poslovalnicah po državi. V večini primerov gre za krajšanje uradnih ur, kar že povzroča nezadovoljstvo med uporabniki, zlasti v manjših krajih in mestnih občinah.

Po uradnih podatkih se je delovni čas skrajšal v 111 poslovalnicah, v osmih se je podaljšal, v 23 pa ostaja nespremenjen. Spremembe so začele veljati hkrati, vendar se po posameznih enotah precej razlikujejo.
Sobote skoraj brez pošt
Najbolj opazna sprememba za uporabnike je zaprtje večine pošt ob sobotah. V mestnih občinah so ob sobotah praviloma zaprte vse poštne poslovalnice, z izjemo dveh dežurnih enot – ene v Ljubljani in ene v Mariboru. Ti dežurni pošti imata omejen delovni čas in omejen nabor storitev, kar pomeni, da številnih opravil, kot je prevzem pošiljk, v tem času ni mogoče opraviti.
Za prebivalce drugih mest in podeželja to pomeni, da so ob sobotah pogosto povsem brez dostopa do klasičnih poštnih storitev.
Kako Pošta Slovenije utemeljuje spremembe
Pošta Slovenije spremembe razlaga kot prilagoditev dejanskim navadam uporabnikov. Navaja, da se obisk poslovalnic dolgoročno zmanjšuje, saj uporabniki vse več storitev opravijo digitalno ali prek alternativnih prevzemno-oddajnih točk.
Ob tem poudarja, da:
- pošte s spremenjenim urnikom vsaj enkrat tedensko poslujejo do 18. ure,
- mreža poštnih storitev ni omejena zgolj na klasična okenca,
- uporabnikom je na voljo več kot 1.600 kontaktnih točk, vključno s paketomati, partnerskimi lokacijami in drugimi prevzemnimi mesti.
Pošta vztraja, da ne zapira poslovalnic, temveč zgolj racionalizira delovni čas.
Razkorak med teorijo in prakso
Čeprav Pošta Slovenije poudarja širšo dostopnost storitev, kritiki opozarjajo, da alternativne rešitve ne nadomeščajo vseh funkcij klasične pošte. Zlasti starejši, digitalno manj vešči uporabniki in prebivalci manjših krajev opozarjajo, da krajši delovni čas pomeni dejansko slabšo dostopnost javne storitve.
Težave se pojavljajo tudi pri storitvah, ki jih ni mogoče opraviti na paketomatih ali partnerskih točkah, denimo pri finančnih storitvah, priporočeni pošti ali urejanju osebnih zadev.
Novi zakon – več storitev na pošti?
Sočasno s spremembami delovnega časa je v obravnavi predlog zakonodaje, po katerem bi lahko del upravnih postopkov v prihodnje opravljali tudi na poštah. Namen predloga je razbremenitev upravnih enot in boljša izraba poštne infrastrukture.
Če bo zakon sprejet, bi to pomenilo, da bi pošte dobile nove naloge, hkrati pa bi se odprlo vprašanje, ali je krčenje delovnega časa združljivo s širjenjem nabora storitev.
Preverjanje delovnega časa
Ker se spremembe razlikujejo od poslovalnice do poslovalnice, Pošta Slovenije uporabnikom svetuje, naj delovni čas svoje pošte preverijo individualno. To velja zlasti za sobote in za manjše kraje, kjer so spremembe najizrazitejše.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Pošta Slovenije