Velika sprememba za s. p.-je: Novi zakon bi jim pustil precej več denarja
Za številne normirance bi lahko interventni zakon pomenil občutno več denarja v žepu. Najbolj odmeva primer podjetnika z 80.000 evri letnih prihodkov, ki bi po novih izračunih namesto okoli 6.400 evrov davka plačal približno 3.200 evrov.
Preobrat, ki ga bodo normiranci še kako občutili
Za normirane samostojne podjetnike se očitno odpira novo poglavje. Po letih razprav, zaostrovanj in političnih spopadov o tem, ali je sistem normirancev preveč ugoden ali pa nujen za male podjetnike, interventni zakon prinaša precej drugačno smer. Tokrat ne govorimo o drobnem popravku, ampak o spremembi, ki bi lahko pri nekaterih pomenila več tisoč evrov razlike na leto. Najbolj zgovoren je primer normiranca z 80.000 evri letnih prihodkov. Po zdajšnjih izračunih bi tak podjetnik plačal okoli 6.400 evrov davka, po novem pa naj bi se znesek znižal na približno 3.200 evrov. To je razlika, ki je marsikdo ne bo spregledal.
Manj davka, več prostora za delo in razvoj
Za podjetnika to ni le številka na papirju. To je denar, ki lahko ostane za novo opremo, programska orodja, izobraževanje, razvoj storitev ali preprosto za dostojnejši osebni dohodek. Prav zato je predlog med normiranci sprožil toliko pozornosti. Ti že dlje časa opozarjajo, da jih država prepogosto obravnava kot davčni problem, ne pa kot ljudi, ki sami nosijo tveganje, iščejo stranke, plačujejo prispevke in nimajo varnosti redne zaposlitve. Med njimi so programerji, oblikovalci, svetovalci, prevajalci, obrtniki in številni drugi samozaposleni, ki živijo od svojega znanja, dela in lastne vztrajnosti.
‼️Danes je ta predlog zakona dostopen tudi na spletni strani @Drzavnizbor
— Peter Gregorčič (@PeterGregorcic) May 12, 2026
👉 Predlog je podpisalo vseh 9 poslancev @NovaSlovenija, @strankaSLS, @Fokus_stranka in 28 poslancev @strankaSDS
👉 Stranka @DemokratiSLO je prispevala 5 podpisov – brez podpisa #RobertPotnik https://t.co/6002Fkj9za pic.twitter.com/8j4BVOvAeN
Po letih zaostrovanja zdaj drugačen signal
V zadnjih letih je bilo okoli normirancev veliko političnega prahu. Levica je dolgo zagovarjala strožje obdavčitve in omejevanje sistema, saj je opozarjala na možnost zlorab in prikritega zaposlovanja. Podjetniška javnost pa je na drugi strani opozarjala, da se s pretiranim zaostrovanjem kaznuje tudi tiste, ki delajo pošteno in sistem uporabljajo zato, ker jim omogoča preprosto poslovanje. Interventni zakon zdaj pošilja drugačno sporočilo: manj obremenitev, več prostora za podjetniško pobudo in več denarja tam, kjer nastaja delo.
Bo sprememba obstala ali jo bo naslednja politika znova obrnila?
Podporniki sprememb poudarjajo, da nižji davki pomenijo več motivacije za delo, manj sive ekonomije in več konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Kritiki bodo gotovo opozorili, da mora sistem ostati pravičen tudi do zaposlenih in drugih oblik dela. A za normirance je sporočilo jasno: po obdobju negotovosti se jim morda vendarle obeta nekaj več davčnega miru. Ključno vprašanje pa ostaja, ali gre za dolgoročen premik v bolj podjetniško smer ali le za začasno politično epizodo, ki jo lahko naslednja oblast znova hitro obrne.
Pripravil: I.M.
VIr: Omrežje X
