Velike spremembe pri dedovanju: ti sorodniki bi lahko ostali brez nujnega deleža

Slovenska pravila dedovanja bi lahko doživela precejšnjo prenovo. Predlog Ministrstva za pravosodje posega v zapuščinske postopke, nujne dediče, oporoke in celo v vprašanje, komu pripadejo določene nepremičnine, kadar dedičev ni. A pomembno: za zdaj gre šele za predlog.

Zapuščinske postopke bi prevzemali notarji

Ena največjih predlaganih sprememb se nanaša na to, kdo bi vodil zapuščinske postopke. Večji del nespornih zapuščinskih zadev naj bi se s sodišč prenesel na notarje.

Cilj spremembe je predvsem razbremenitev sodišč in hitrejše reševanje zapuščin. Za družine, ki po smrti bližnjega urejajo premoženje, bi to lahko pomenilo precej drugačen postopek od tistega, ki ga poznajo danes.

Če bi med dediči nastal spor, pa bi bila situacija drugačna, saj vseh vprašanj seveda ni mogoče rešiti kot nesporno zapuščinsko zadevo.

Nekateri bi izgubili pravico do nujnega deleža

Še več pozornosti utegne povzročiti sprememba kroga nujnih dedičev.

Po sedanji ureditvi so lahko pod določenimi pogoji nujni dediči tudi bratje in sestre ter stari očetje in stare mame pokojnika. To velja, če so trajno nezmožni za delo, nimajo potrebnih sredstev za življenje in so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.

Po predlagani spremembi te možnosti ne bi več imeli.

To ne pomeni, da bi bratje, sestre ali stari starši na splošno izgubili možnost dedovanja. Sprememba se nanaša na njihov položaj pri nujnem deležu, kar je pomembna razlika.

To se bo 13. oktobra zgodilo v Novem mestu – vstop je brezplačen, a mesta so omejena

Kako pametneje vlagati denar? Kaj se trenutno dogaja na finančnih trgih? Kakšne priložnosti ponujajo ETF-i, slovenski kapitalski trg in nove oblike dolgoročnega varčevanja? Odgovori prihajajo v N

Poslovile bi se tudi sodne oporoke

Predlog posega še na področje oporok. Predvidena je ukinitev sodne oporoke, torej ene od oblik, ki jih omogoča sedanja ureditev.

Spremembe se obetajo tudi pri zapuščinah brez dedičev. Posebej zanimiv je predlog glede nepremičnin na stavbnih zemljiščih. Takšna nepremičnina bi lahko pod določenimi pogoji postala last občine, na območju katere leži, medtem ko drugo premoženje brez dedičev praviloma ostaja povezano z državo.

Za zdaj se za dediče še nič ne spreminja

Najpomembnejše opozorilo je, da nova ureditev še ne velja. Gre za predlog novele Zakona o dedovanju, ki je trenutno v postopku priprave.

Javnost lahko pripombe na predlog poda do 1. novembra 2026, časovnica pa predvideva nadaljnjo obravnavo v letu 2027. Do morebitnega sprejetja in začetka veljavnosti zato za zapuščinske postopke še naprej veljajo sedanja pravila.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X, Ministrstvo za pravosodje