Vesna V. Godina napadla: RTV daje verske oddaje katolikom, muslimane pa spregleda
Njene besede so odmevale glasno – a ko jih preberemo v celoti, postane jasno, da gre za veliko več kot le kritiko programa. Je šla Vesna V. Godina predaleč?
»Naj jo financira cerkev, ne pa državljani«
Vesna V. Godina ni izbirala besed. V svoji kolumni je zapisala, da RTV Slovenija ne razume ene ključnih osnov demokracije – ločitve cerkve od države. Šla je še dlje in poudarila, da bi morala javna televizija sprejeti jasno odločitev: ali bo versko nevtralna ali pa naj postane odkrito katoliška – v tem primeru pa naj jo financira cerkev, ne pa davkoplačevalci. Ob tem je zapisala tudi, da »niti slučajno enaka količina programskega časa in oddaj, kot je namenjena Katoliški cerkvi, ni namenjena islamu« ter dodala, da ob ramazanu ali bajramu »ni bilo nobenih oddaj z versko vsebino«. Njene besede so bile neposredne, brez olepševanja – in prav zato so sprožile tako močan odziv.
Res ni bilo ničesar – ali gre za poudarek?
Godina svojo kritiko gradi na trditvi, da so muslimanski prazniki na javni televiziji praktično nevidni. To predstavlja kot dokaz neenakosti. A tukaj se odpre vprašanje: ali popolna odsotnost res obstaja ali pa gre za manjšo prisotnost, ki je manj opazna? RTV ima v programu tudi vsebine, ki se dotikajo različnih religij, vendar niso vedno umeščene v praznični kontekst ali izpostavljene na enak način. In prav tu se razprava zaplete – med občutkom zapostavljenosti in dejansko programsko sliko.
Enakost ali realnost družbe?
Ena izmed najbolj izstopajočih misli v njenem zapisu je ideja, da mora veljati enak kriterij za vse – ali pa za nikogar. Po tej logiki bi morali, če ni oddaj za bajram, odstraniti tudi poseben program za katoliške praznike. A tu se pojavi protiargument, ki ga ni mogoče prezreti: Slovenija ima močne katoliške korenine, ki se odražajo tudi v kulturi, tradiciji in medijih. Je to diskriminacija ali zgolj odsev družbe?
Ko številke postanejo del zgodbe
Godina zapiše tudi, da aktivni katoliki ne predstavljajo večine Slovencev. Toda podatki kažejo drugačno sliko. Po zadnjih znanih številkah se več kot polovica prebivalstva še vedno opredeljuje kot katoliška, medtem ko muslimani predstavljajo bistveno manjši delež. To ne pomeni, da druge vere niso pomembne – pomeni pa, da razmerja v družbi niso enakovredna. In prav to pogosto vpliva tudi na medijski prostor.
Razprava, ki presega televizijo
Njene besede so ostre, provokativne in namenoma izzivalne. Odpirajo pomembno vprašanje: kaj sploh pomeni enakost v praksi? Ali mora javni medij matematično deliti prostor med vse – ali pa slediti strukturi družbe? Morda je resnica nekje vmes. A eno je jasno – takšne izjave ne pustijo ravnodušnih. In prav zato razprava še zdaleč ni končana.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Omrežje X, Onaplus
