VIDEO: Voditeljica v šoku zbežala iz kadra – Izrael udaril med oddajo v živo

17. jun. 2025, ob 09.41
Posodobljeno pred 24 dnevi
374
260 SEK

Zgodovinski udarec med TV-demokracijo: Izrael zadel iranski državni TV med oddajanjem – Teheran v evakuacijskem primežu

Ko se je 16. junija 2025 nad Teheranom stemnilo nebo, je z njim padla tudi gotovost. Zračni napad izraelskih sil je sredi prenosa v živo zadel sedež iranske državne televizije IRINN. Kamera se je stresla, prašni oblak je zajel studio, voditeljica Sahar Emami pa je panično zapustila kader. V nekaj sekundah je iz informativne oddaje nastal prizor vojne. Posnetek se je kot blisk razširil po spletu.

“Iranski propagandni in hujskaški megafon bo kmalu izginil,” je tik pred napadom napovedal izraelski obrambni minister Israel Katz, poroča BBC. Kasneje je tudi potrdil: “Napadli smo komunikacijski center, ki so ga iranske oborožene sile uporabljale v vojaške namene.”

Zraven stavbe televizije naj bi bila tudi druga infrastruktura, povezana z iranskimi obrambnimi zmogljivostmi. Toda IRINN ni vojaška baza. Je simbol. Napad nanjo pa? Udarec naravnost v središče javne zavesti Irana.

Televizija pod ognjem

Iranski novinarji, nekateri z ranami, drugi v solzah, so kasneje povedali, da so izgubili sodelavce. Število žrtev še ni jasno, a med njimi naj bi bili vsaj trije novinarji, piše Associated Press.

Katz trdi, da so z napadom “neposredno oslabili vojaške zmogljivosti iranskega režima”. Po drugi strani pa Iran vztraja, da gre za vojni zločin. Njihova zunanja politika govori jasno: to ni bil napad na infrastrukturo, ampak na javno besedo.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj
Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Teheran v begu

Še pred udarom so izraelske sile izdale t. i. “nujno opozorilo”. Poziv prebivalcem naj zapustijo več predelov mesta, predvsem tam, kjer naj bi bile nameščene vojaške tarče. IDF je objavil celo zemljevid s sencami ogroženih območij, poroča Reuters.

Zemljevid – območja napovedanih napadov v Teheranu. Vir: X

Na tisoče ljudi se je podalo iz mesta. Ceste so se hitro zamašile. Vzdušje? Panika. Množice s kovčki, avtomobili na robu pregretosti, otroci v naročjih staršev. Uradna evakuacijska zapoved? Ne. Ampak dejanja ljudi povedo več kot tisoč vladnih okrožnic.

Napad z droni na Tel Aviv. Vir: X

Četrti dan: grozljive številke

Vse skupaj se je začelo 13. junija. Izrael je takrat sprožil “Operacijo Rising Lion”. Prve tarče? Vojaške baze, raketna skladišča in – pozneje – jedrska infrastruktura. Poročila iz Irana pravijo, da je bilo ubitih več kot 224 ljudi, večina civilistov. Po podatkih Sky News je bilo ranjenih čez 1.200 ljudi.

Na izraelski strani je padlo najmanj 24 ljudi, ranjenih je bilo več kot 500. Številke so grozljive. A za vsako je zgodba, dom, ki je zgorel.

Iran udaril nazaj

Odgovor Irana ni bil simboličen – bil je ognjemet besa. V operaciji “True Promise III” je Iran zadel Tel Aviv, Haifo, ultraortodoksno Bnei Brak, pa tudi bližino ameriškega veleposlaništva. Eksplozije so stresle tla pod Petah Tikvo. Rakete so zadele stanovanjske stavbe, tržnico Shuk HaCarmel, šolo v Bnei Braku.

BBC poroča o več kot 90 ranjenih in osmih mrtvih – v eni sami noči.

Zračna obramba Izraela je delovala. A kot priznavajo tudi sami uradniki, njihov sistem ni 100-odstoten. Iron Dome je zadržal številne izstrelke, a nekaj jih je vseeno padlo. “Težki dnevi so pred nami,” so dejali.

Posledice napada v Tel Avivu. Vir: X

Svet opazuje z varne razdalje

ZDA, kjer je Trump sredi predvolilne turneje, so sporočile, da „aktivno spremljajo razmere“. Evropske sile? Pozivajo k umiritvi. Kitajska uradno poziva k “povratku na pot dialoga”. Iz Teherana pa medtem kaplja sporočilo za Nemčijo, Francijo, Anglijo: “Ostro obsodite napade. Ne bodite nemi.” (STA)

IAEA – Mednarodna agencija za jedrsko energijo – naj bi po poročanju Fars v kratkem obravnavala napad na objekt v Natancu. Teheran trdi, da so tam zadeli tudi civilno infrastrukturo, med drugim bolnišnico Farabi v Kermanšahu.

Kaj pomeni napad na medijsko hišo?

Napad na televizijo IRINN ni le bombni napad. Je simbolni udarec. Komunikacija in vojna? Neločljiva. Napasti medijsko hišo pomeni napasti pripoved, ki jo narod govori samemu sebi.

Kaj se zgodi, ko kamera utihne? Ko mikrofon postane prah? Televizija je za mnoge Irance okno v svet. In zdaj?

Civilisti: vedno med kladivom in nakovalom

Pozivi k “nežrtvovanju civilistov” zvenijo plehko, ko se rušijo bloki in gori bolnišnica. Iranske številke pravijo, da je kar 90 % mrtvih civilistov. Na izraelski strani? Ranjeni otroci v zakloniščih, porušena šola.

Vojna, kjer so vsi tarča.

Diplomacija pa?

Iran je umaknil sodelovanje iz pogajanj o jedrskem dogovoru. Razlog? Napadi. Izrael pa napoveduje: “Udarili bomo, kjer koli bo to potrebno.”

Scenariji za naslednje dni:

  • Kitajska kot morebitni posrednik.
  • Povečanje sankcij proti Iranu.
  • Poziv k humanitarnemu koridorju iz Teherana.

To ni več obrobni incident. To je središče sodobne vojne. Kamera, ki se trese. Voditeljica, ki beži. Raketni sistemi, ki se križajo nad milijonskim mestom.

Vprašanja, ki ostajajo odprta:

  • Koliko časa lahko civilisti živijo v nenehni pripravljenosti na beg?
  • Kje je meja med vojaškim ciljem in informacijskim nadzorom?
  • Bo Evropa zgolj opazovalec, ali bo njena vloga bolj aktivna?

Medtem pa iz Teherana uhaja dim. In zgodba, ki je ni povedala televizija, temveč prizorišče samo.

Vir: Reuters, BBC, AP

Pripravil: N. Z.

374
260 SEK