Vlada bo “rezala” javni sektor! Kaj to pomeni?
Načrt naj bi praviloma zahteval 10-odstotno zmanjšanje zaposlenih na leto, sindikati pa opozarjajo na posledice za dostopnost javnih storitev in zahtevajo pogajanja.
LJUBLJANA – Pred nedeljsko obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti se odpira novo veliko vprašanje: koliko ljudi bo v prihodnje zaposlenih v javnem sektorju. Po poročanju MMC RTV Slovenija, Radia Slovenija in STA naj bi morali biti kadrovski načrti neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov za leti 2027 in 2028 pripravljeni tako, da predvidevajo 10-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih.
Iz predvidenega ukrepa naj bi bili izvzeti policija, vojska, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Finančna uprava RS. Namera še ni dokončno sprejeta – vlada bo proračunske dokumente ponovno obravnavala v nedeljo.
Govora je o več deset tisoč zaposlenih
TV Slovenija je izračunala, da bi predlagano zmanjšanje pomenilo približno 37.000 zaposlenih manj. Pri tej številki je pomembno poudariti, da gre za oceno posledic predlaganega kadrovskega ukrepa, ne za že sprejeto odločitev o odpovedih 37.000 ljudem.
Razprava o zmanjševanju zaposlenosti v javnem sektorju sicer ni nova. Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je že pred tem govoril o potrebi po zmanjšanju števila zaposlenih za 50.000 in opozarjal, da nadaljnja rast zaposlenosti v javnem sektorju po njegovi oceni ni vzdržna.
Po podatku STA je javni sektor lani zaposloval 195.593 ljudi. Tudi SURS redno spremlja delovno aktivne v javnem in zasebnem sektorju, pri primerjavah številk pa je treba upoštevati metodologijo oziroma katere dele javnega sektorja posamezen podatek zajema.
Sindikati: javnega sektorja ni mogoče upravljati z odstotki
Napoved je sprožila ostre odzive sindikatov, ki poudarjajo, da z načrtom predhodno niso bili seznanjeni.
Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam je za Radio Slovenija dejal: »Kaže na to, da se je vlada javnega sektorja lotila s sekiro in tudi od tistih napovedanih analiz delovnih procesov očitno ni ostalo nič. Mislim, da ta predlog ponuja jasen vpogled, kakšni rezi čakajo javne storitve in socialno državo, če bo potrjen intervencijski zakon. Ocenjujem, da je tako ravnanje nesprejemljivo in neodgovorno, zelo verjetno marsikje tudi neizvedljivo.«
Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja pa je opozorila predvsem na možne posledice za kakovost in dostopnost storitev: »Odgovora sta samo dva. Ali je cilj uničevanje javnih storitev na način, da bodo vedno šibkejše in da se bodo ljudje morali znajti po svoje, ali pa je cilj privatizacija teh istih storitev in bodo dejanski stroški rasli, število zaposlenih bo padalo, kakovost se bo nižala.«
Sindikati opozarjajo, da enotno odstotkovno zmanjševanje ne upošteva razlik med posameznimi deli javnega sektorja, od vrtcev in šol do zdravstva, sociale in državne uprave. Spomnili so tudi na posledice varčevalnih ukrepov iz obdobja zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf) in vlado pozvali k socialnemu dialogu.
Branimir Štrukelj je v imenu KSJS napovedal, da bodo sindikati v primeru nadaljevanja enostranskega odločanja uporabili »vsa razpoložljiva zakonita sindikalna sredstva za zaščito pravic zaposlenih ter dostopnosti in kakovosti javnih storitev«.
Vlada išče načine za omejevanje izdatkov
Kadrovski načrti so del širše priprave državnih financ za prihodnji dve leti. Vlada je že julija ministrstvom in drugim predlagateljem finančnih načrtov naložila, naj v okviru določenih finančnih razrezov pripravijo ukrepe za znižanje odhodkov oziroma druge ukrepe za doseganje fiskalnih ciljev.
Za leto 2027 je predvidenih 18,4 milijarde evrov proračunskih odhodkov, za leto 2028 pa 19,1 milijarde evrov. Vlada je ob julijski določitvi izhodišč pojasnila, da so se obveznosti državnega proračuna povečale in da so zato potrebni dodatni ukrepi za doseganje fiskalnih ciljev.
Ob tem ostajajo med prednostnimi področji investicije, obnova po naravnih nesrečah, črpanje evropskih sredstev, prometna infrastruktura ter povečano financiranje obrambe in zaščite.
Ključna bo nedeljska seja
Proračunska razprava tako dobiva tudi izrazito kadrovsko razsežnost. Za zdaj gre za predvideni ukrep v dokumentih, o katerih odločanje še ni končano, hkrati pa naj bi po poročanju RTV Slovenija pomisleke glede enotnega zmanjševanja zaposlenih izražala tudi posamezna ministrstva.
Več bo znanega po nedeljski seji vlade. Sindikati medtem zahtevajo pogajanja in opozarjajo, da bi morali pred vsakim zmanjševanjem zaposlenosti ugotoviti, kakšne so dejanske kadrovske potrebe posameznih javnih služb ter kako bi spremembe vplivale na storitve za prebivalce.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
