Vlada razkrila najnovejše podatke: v Sloveniji evidentiranih 80 romskih naselij – koliko pa je v njih prebivalcev? (FOTO)
Vlada je sprejela nov seznam občin z evidentiranimi romskimi naselji, ki prvič ponuja bolj enotno sliko razmer po državi. Podatki kažejo, da v teh naseljih živi približno 7620 prebivalcev, največji delež pa prav na Dolenjskem.
Številke, ki odpirajo več vprašanj kot odgovorov
V Sloveniji po najnovejših vladnih ocenah v 25 občinah z evidentiranimi romskimi naselji živi približno 7620 prebivalcev. Gre za prebivalce v 80 evidentiranih naseljih, seznam pa naj bi državi in občinam pomagal pri bolj jasnem načrtovanju ukrepov, financiranja in sodelovanja na terenu. Na papirju so to številke. V praksi pa pomenijo šole, ceste, komunalo, socialne programe, varnost, zaposlovanje in vsakdanje sobivanje.
Dolenjska izstopa bolj, kot marsikdo misli
Največ pozornosti vzbuja podatek, da na Dolenjskem živi več kot polovica vseh prebivalcev evidentiranih romskih naselij v Sloveniji. Skupaj naj bi jih bilo približno 4358. To pomeni, da bo prav ta del države tudi v prihodnje eden ključnih pri iskanju rešitev, saj se tu najbolj neposredno srečujejo potrebe lokalnih skupnosti, občin in prebivalcev romskih naselij.
Največ jih je v Novem mestu
Med občinami najbolj izstopa Mestna občina Novo mesto, kjer je po vladnih ocenah v romskih naseljih evidentiranih okoli 1180 prebivalcev. Sledijo Črnomelj s 657 prebivalci, Metlika s 377, Krško s 359 in Trebnje s 350 prebivalci. Visoke številke imajo tudi Škocjan, kjer naj bi jih bilo 335, Šentjernej z 311, Kočevje z 297, Semič z 205 in Ribnica s 189. Med omenjenimi občinami jih je najmanj v Brežicah, in sicer 98.
Zakaj je seznam pomemben za občine
Vladni seznam ni le statistika. Povezan je tudi s financiranjem občin, saj novela zakona o financiranju občin določa, da se občinam z evidentiranimi romskimi naselji zagotovijo sredstva za sofinanciranje obveznosti. Denar naj bi se zagotavljal v višini 4,2 odstotka skupne primerne porabe občin z evidentiranimi romskimi naselji. To pomeni, da lahko seznam vpliva na konkretne projekte, od infrastrukture do socialnih in izobraževalnih programov.
Zdaj bodo pomembna dejanja
Podatki so prvi korak. A številke same po sebi ne rešujejo težav, ne gradijo zaupanja in ne urejajo razmer v naseljih. Lahko pa pomagajo, da država in občine končno govorijo z istimi podatki pred seboj. Pravo vprašanje zdaj ni več, koliko ljudi živi v teh naseljih, ampak kaj bo država s temi podatki naredila.
Pripravil: I.M.
Vir: Urad RS za narodnosti, STA
