Vlada Slovencem obljublja: novih davkov ne bo! Toda od kod bo vzela manjkajoči denar?
Manj davka od plače in nižja obremenitev podjetij zvenita privlačno, toda vsaka davčna razbremenitev ima tudi drugo stran. Če država pobere manj, mora razliko nadomestiti z večjo gospodarsko rastjo, manjšo porabo ali prihodki od drugod. In prav tu se začne zanimiva razprava.
Na mizi so precej konkretne razbremenitve
Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar zagotavlja, da novih davčnih obremenitev ne bo. To bi bila dobra novica predvsem za zaposlene in podjetnike, saj se hkrati razpravlja o precej konkretnih davčnih razbremenitvah.
V okviru Strateškega sveta za gospodarstvo so avgusta obravnavali predloge za zvišanje splošne olajšave na med 7.000 in 8.000 evrov, desetodstotno prvo dohodninsko stopnjo ter znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 oziroma 17 odstotkov.
Toda takšne spremembe imajo svojo ceno. Če bo država zaradi njih pobrala manj, bo morala razliko nekje nadomestiti. Del lahko prinese hitrejša gospodarska rast, druga možnost pa je zmanjševanje državne porabe.
Bi račun plačala prazna stanovanja?
Ena od možnosti, ki se je v Sloveniji že pojavila v razpravah, je obdavčitev dolgotrajno praznih stanovanj. V predlogu nacionalnega stanovanjskega programa 2026–2035 je bila predvidena preučitev takšne dajatve predvsem na območjih, kjer stanovanj primanjkuje.
Ideja je preprosta: dodatni strošek bi lastnika spodbudil, da prazno nepremičnino proda ali odda. Toda določiti bi bilo treba, kdaj stanovanje sploh šteje za prazno ter katere izjeme bi veljale pri prenovah, zapuščinskih postopkih in drugih upravičenih primerih.
Pomembno je tudi vprašanje najemniškega trga. Če želi država lastnike spodbuditi k oddajanju stanovanj, bi jim morala hkrati zagotoviti učinkovitejše pravno varstvo ob neplačevanju najemnine.
Kaj pa luksuz in digitalni velikani?
Druga možnost je obdavčitev luksuza. Slovenija je takšen davek pri avtomobilih že poznala, vendar se je pokazala ena od njegovih slabosti: del kupcev se je višji obremenitvi izognil z registracijo vozila v tujini.
Podobno zanimiva je ideja digitalnega davka. Francija denimo z določeno stopnjo obdavčuje prihodke velikih digitalnih podjetij od nekaterih storitev. V Sloveniji bi se hitro odprlo vprašanje, koliko denarja bi takšen davek dejansko prinesel in ali bi platforme strošek preprosto prenesle na domača podjetja oziroma uporabnike.
Celo lastniki psov in mačk so bili v igri
Junija letos so amandmaji Resnice predvidevali možnost letnega prispevka do 20 evrov na psa ali mačko, denar pa bi bil namenjen nujni veterinarski pomoči. Predlog je bil nato umaknjen.
Gre za majhen znesek v primerjavi z milijardnimi proračunskimi prihodki, vendar lepo pokaže, kako široko lahko država išče nove vire financiranja.
Najprej pogledati, kam denar odteka
Najpomembnejše vprašanje zato morda sploh ni, kateri novi davek bi bilo mogoče uvesti. Pred iskanjem novih prihodkov bi morala država preveriti tudi svojo porabo in možnosti prihrankov.
Če bodo napovedane razbremenitve res izvedene, bo na koncu pomembna celotna računica. Za ljudi namreč ni bistveno le, koliko manj dohodnine bodo plačali. Pomembno bo tudi, ali se bo na drugi strani pojavil nov davek, prispevek ali druga dajatev, ki bo del prihranka znova vzela.
Pripravil: I.M.
VIr: Omrežje X
