Vojna mu je vzela vse – moškemu v Gazi je preostalo samo še iskanje kosti družine
V Gazi se med ruševinami porušenih domov odvijajo prizori, ki presegajo vsakršno domišljijo. Oče, ki je izgubil skoraj vse, vztrajno koplje po ostankih svoje hiše v upanju, da najde vsaj kosti svojih najbližjih. Njegova zgodba je boleč opomin na človeško ceno vojne.
Gaza: Po silovitem bombardiranju je bila njegova hiša zravnana z zemljo. Ko se je prah polegel, ni ostalo nič drugega kot kup betona, zvitega železa in tišina, ki jo prekinja le šumenje vetra. Med tem razdejanim prizoriščem se vsak dan vrača oče, odločen, da bo našel sledove svoje družine.
Med ruševinami išče vsaj drobec dostojanstva
Moški, ki je v napadu izgubil ženo, otroke in druge sorodnike, ne išče več čudeža. Zaveda se, da živih ne bo našel. Njegov cilj je drugačen, skoraj nepredstavljiv: želi izkopati njihove posmrtne ostanke, da bi jih lahko dostojno pokopal. Z lastnimi rokami odstranjuje kamenje in prah, brez težke mehanizacije, brez zaščitne opreme.
Vsak kos betona, ki ga premakne, razkriva delček preteklega življenja. Tam, kjer je nekoč stala dnevna soba, so zdaj le razbitine. Sosedje občasno pristopijo in mu pomagajo, a večinoma je sam. Pravi, da ga žene občutek dolžnosti. Če jih že ni mogel zaščititi, jim želi vsaj zagotoviti miren počitek.
Vojna v Gazi je za sabo pustila na tisoče podobnih zgodb. Uničene so cele soseske, družine so razbite, preživeli pa živijo z neizmerno praznino. A prav v takšnih dejanjih, kot je njegovo, se kaže trmasta človeška vztrajnost. V svetu, kjer je vse razpadlo, skuša ohraniti vsaj košček dostojanstva.
Ko ostane le še spomin
Njegovo iskanje ni le fizično kopanje po ruševinah, temveč tudi tiha borba z izgubo. Vsak najden fragment kosti pomeni potrditev najhujšega, hkrati pa tudi možnost, da se poslovi. Med prahom in pepelom tako ne išče le ostankov, temveč način, kako živeti naprej z neizbrisno bolečino.
Pripravil: J.P.
Vir: Associated Press, Al Jazeera
