Volišča so odprta! Toda ali sploh veste, o čem danes odločate?
Po Sloveniji so se danes ob 7. uri odprla volišča, na katerih volivci odločajo o štirih referendumskih vprašanjih. Med najbolj odmevnimi so ukinitev obveznega RTV-prispevka, spremembe pri denarni socialni pomoči in volilna pravica tujcev. Kaj pravzaprav pomeni glas ZA ali PROTI in kaj bi se lahko po današnjem glasovanju spremenilo?
Danes, v nedeljo, 11. oktobra 2026, v Sloveniji potekajo štirje referendumi. Volišča bodo odprta do 19. ure, volivci pa bodo odločali o vprašanjih, ki segajo od plačevanja RTV-prispevka do delovanja parlamentarnih preiskovalnih komisij.
Tokrat ne gre za izbiro političnih predstavnikov, temveč za odločanje o konkretnih vprašanjih. Posebnost današnjega glasovanja je, da so trije referendumi posvetovalni, eden pa zakonodajni. To pomeni, da vsi štirje izidi ne bodo imeli enakih posledic.
1. RTV-prispevek: bomo še morali plačevati za javno radiotelevizijo?
Prvo izmed vprašanj, ki najbolj neposredno zadevajo gospodinjstva, se nanaša na obvezno plačevanje RTV-prispevka. Tega morajo pod zakonsko določenimi pogoji plačevati zavezanci, sredstva pa so namenjena financiranju javne radiotelevizije.
Volivci se danes izrekajo o tem, ali bi bilo treba obvezno plačevanje prispevka ukiniti.
Kaj to pomeni v praksi? Če bi bila obveznost odpravljena, gospodinjstvom, ki zdaj plačujejo prispevek, tega stroška ne bi bilo več treba poravnavati. Toda hkrati bi se odprlo vprašanje, kako bi se v prihodnje financirali televizijski in radijski programi, informativne oddaje ter druge javne storitve RTV Slovenija.
Zagovorniki ukinitve poudarjajo razbremenitev gospodinjstev in potrebo po drugačnem financiranju javnega medija. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi izguba stabilnega vira prihodkov lahko vplivala na delovanje RTV Slovenija in njeno neodvisnost.
Glas ZA pomeni, da podpirate ukinitev obveznega RTV-prispevka.
Glas PROTI pomeni, da ukinitve ne podpirate.
2. Denarna socialna pomoč: bi morali prejemniki zanjo tudi delati?
Drugo referendumsko vprašanje posega na področje socialne politike. Volivci odločajo, ali bi moralo biti prejemanje denarne socialne pomoči za delovno sposobne posameznike, ki nimajo objektivnih ovir za delo, povezano z opravljanjem družbeno koristnega dela.
Preprosto povedano: predlog izhaja iz zamisli, da bi ljudje, ki so sposobni delati in prejemajo socialno pomoč, v zameno opravljali določene dejavnosti v korist skupnosti.
Takšne dejavnosti bi lahko vključevale pomoč pri urejanju javnih površin, sodelovanje pri skupnostnih projektih ali druga družbeno koristna opravila. Vendar konkretne naloge, število ur in izjeme z referendumskim vprašanjem niso določeni.
Pomembno je tudi, da se vprašanje ne nanaša na vse prejemnike socialne pomoči. Izrecno govori o delovno sposobnih osebah, ki nimajo objektivnih ovir za delo.
Zagovorniki takšne ureditve menijo, da bi lahko spodbujala aktivnost in vključevanje ljudi v družbo. Kritiki opozarjajo, da socialna pomoč predstavlja varnostno mrežo za ljudi v stiski ter da bi bilo treba paziti, da nova ureditev ne bi dodatno prizadela ranljivih posameznikov.
Glas ZA pomeni podporo temu, da bi bilo prejemanje denarne socialne pomoči za opisano skupino pogojeno z družbeno koristnim delom.
Glas PROTI pomeni nasprotovanje takšnemu pogojevanju.
Tudi ta referendum je posvetovalni. Morebitna podpora ne bi pomenila, da bi morali prejemniki že naslednji dan začeti opravljati takšno delo. Podrobnosti bi bilo treba urediti z zakonodajo.
3. Volilna pravica tujcev: kdo bi lahko odločal o županih in občinskih svetnikih?
Tretje vprašanje se nanaša na to, kdo sme sodelovati na lokalnih volitvah v Sloveniji.
Volivci odločajo, ali naj imajo pravico glasovati na lokalnih volitvah samo slovenski državljani in državljani drugih držav Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki nimajo slovenskega državljanstva.
Za lažje razumevanje si predstavljajmo tujca, ki že več let živi in dela v Sloveniji ter ima urejeno stalno prebivališče. Če prihaja iz države zunaj Evropske unije, denimo Bosne in Hercegovine ali Srbije, mu veljavna ureditev pod predpisanimi pogoji omogoča glasovanje na lokalnih volitvah.
Prav to možnost želi referendumsko vprašanje omejiti.
Na drugi strani bi državljani drugih članic Evropske unije, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, lokalno volilno pravico ohranili.
Zagovorniki omejitve menijo, da bi morala biti pravica do odločanja o lokalnih predstavnikih vezana na slovensko državljanstvo oziroma pravice, ki izhajajo iz članstva v EU. Nasprotniki pa poudarjajo, da odločitve občin neposredno vplivajo tudi na tujce, ki v njih stalno prebivajo.
Glas ZA pomeni podporo temu, da državljani tretjih držav brez slovenskega državljanstva ne bi imeli pravice glasovati na slovenskih lokalnih volitvah.
Glas PROTI pomeni nasprotovanje takšni omejitvi.
Gre za posvetovalni referendum, zato tudi morebitna večinska podpora sama po sebi še ne bi spremenila volilne zakonodaje.
4. Parlamentarne preiskave: kdo lahko preiskuje politike in druge posameznike?
Četrto vprašanje je nekoliko bolj zapleteno, vendar pomembno za delovanje države. Gre za zakonodajni referendum o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih je državni zbor sprejel 26. maja 2026.
Parlamentarne preiskovalne komisije ustanavlja državni zbor, kadar želi raziskati zadeve javnega pomena. Preiskujejo lahko denimo politično odgovornost pri pomembnih odločitvah, porabo javnega denarja ali domnevne nepravilnosti pri delovanju državnih institucij.
Takšna komisija lahko zbira dokumentacijo, zaslišuje priče in preučuje ravnanje različnih posameznikov. Parlamentarna preiskava sicer ni enaka policijski ali sodni preiskavi, saj je njen osrednji namen ugotavljanje dejstev in morebitne politične odgovornosti.
Predlagana novela spreminja pravila za izvajanje teh preiskav, med drugim na področju pravnega varstva oseb, ki jih preiskava zadeva, in sestave preiskovalnih komisij.
Del razprave se zato vrti okoli vprašanja, kako omogočiti učinkovito parlamentarno preiskovanje, obenem pa zagotoviti ustrezno varstvo pravic posameznikov.
Zagovorniki sprememb poudarjajo pomen učinkovitih preiskav in preprečevanja njihovega oviranja. Kritiki pa opozarjajo na nevarnost posegov v pravice preiskovancev in zmanjševanja možnosti njihovega pravnega varstva.
Glas ZA pomeni podporo uveljavitvi novele zakona, sprejete 26. maja 2026.
Glas PROTI pomeni nasprotovanje njeni uveljavitvi.
To je edini današnji zakonodajni referendum. Če bo proti zakonu glasovala večina veljavno glasujočih in hkrati najmanj petina vseh volilnih upravičencev, bo zakon zavrnjen.
Kaj se bo zgodilo po zaprtju volišč?
Volišča se bodo zaprla ob 19. uri, nato se bo začelo štetje glasov. Prvi neuradni rezultati bodo predvidoma znani še nocoj.
Pri treh posvetovalnih referendumih bodo rezultati pokazali, kakšno stališče imajo sodelujoči volivci, ne bodo pa neposredno spremenili zakonodaje. Pri zakonodajnem referendumu o parlamentarnih preiskavah bo odločitev pravno zavezujoča, pri čemer velja tudi poseben zavrnitveni kvorum.
Današnje glasovanje tako odpira štiri različna vprašanja. Od tega, ali bi bilo treba ukiniti obvezni RTV-prispevek, do tega, kdo lahko glasuje na lokalnih volitvah in pod kakšnimi pogoji naj država zagotavlja socialno pomoč. Končna odločitev o nadaljnjih zakonodajnih spremembah pri treh posvetovalnih vprašanjih pa bo ostala v rokah politike.
Pripravil: I.M.
Vir: DVK, Omrežje X
