Vprašali smo Chat GPT: kaj je boljše za Slovenijo: zmaga Trumpa ali Harrisove? Tu je odgovor

Po zadnjih podatkih je razlika med kandidatoma minimalna. Po podatkih portala FiveThirtyEight ima Trump 50-odstotno možnost za zmago, Harris pa 49-odstotno, kar kaže na izjemno tesno tekmo.

WASHINGTON – Ameriške predsedniške volitve leta 2024 so tik pred vrati, z volilnim torkom, 5. novembra, ko bodo volivci odločali med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom. Tekma je izjemno tesna, kar potrjujejo številne ankete in analize.

Ankete in napovedi analitikov

Po zadnjih podatkih je razlika med kandidatoma minimalna. Po podatkih portala FiveThirtyEight ima Trump 50-odstotno možnost za zmago, Harris pa 49-odstotno, kar kaže na izjemno tesno tekmo.

Podobno poroča tudi BBC, ki navaja, da sta kandidata v ključnih nihajočih državah znotraj nekaj odstotnih točk drug od drugega.

Stanje v ključnih nihajočih državah

Rezultati v t. i. swing states bodo verjetno odločilni. Po podatkih portala 270toWin Trump vodi v Arizoni, Georgii, Severni Karolini in Wisconsinu, medtem ko Harris vodi v Pensilvaniji. V Michiganu in Nevadi sta kandidata izenačena.

Kaj čaka Trumpa in Harrisovo do volilnega torka?

Oba kandidata bosta v zadnjih dneh pred volitvami osredotočena na kampanje v ključnih nihajočih državah. Trump je že obiskal Wisconsin, kjer je imel zborovanje v Green Bayu. Harrisova je medtem obiskala Wisconsin, Severno Karolino in Pensilvanijo, kjer se je srečala z volivci in poudarjala pomen udeležbe na volitvah.

Nevidni zobni aparat, rešitev za popoln nasmeh

V današnjem svetu je estetika nasmeha postala pomembnejša kot kdajkoli prej. Popoln nasmeh ne izboljša le samozavesti, temveč tudi splošno kakovost življenja. Če razmišljate o ortodontskem zdr

Dejavniki, ki lahko odločijo volitve v zadnjih dneh

V zadnjih dneh kampanje lahko volitve odločijo naslednji dejavniki:

1. Udeležba volivcev: Visoka udeležba lahko koristi demokratskim kandidatom, medtem ko nižja udeležba običajno koristi republikancem.
2. Neodločeni volivci: Čeprav je teh malo, lahko v tesni tekmi odločijo izid.
3. Zadnji dogodki in škandali: Morebitni škandali ali pomembni dogodki lahko v zadnjem trenutku preusmerijo podporo.
4. Soočenja in medijska pokritost: Pozitivna ali negativna medijska pokritost lahko vpliva na percepcijo kandidatov.

Ključne točke o Donaldu Trumpu

1. Gospodarska politika: Trump obljublja znižanje davkov in deregulacijo za spodbujanje gospodarske rasti.
2. Zunanja politika: Zagovarja politiko “America First” in zmanjšanje ameriške vpletenosti v mednarodne konflikte.
3. Imigracija: Poudarja strožji nadzor meja in omejevanje nezakonitih priseljencev.
4. Zdravstvo: Nasprotuje univerzalnemu zdravstvenemu varstvu in podpira tržno usmerjene rešitve.
5. Okolje: Skeptičen do podnebnih sprememb, podpira fosilna goriva in zmanjšanje okoljskih predpisov.
6. Pravosodje: Imenoval je več konservativnih sodnikov na zvezna sodišča, vključno z vrhovnim sodiščem.
7. Obramba: Povečal je proračun za obrambo in poudaril modernizacijo vojske.
8. Trgovina: Uvedel je carine na kitajske izdelke in ponovno pogajal trgovinske sporazume.
9. Izobraževanje: Podpira šolske bone in večjo izbiro za starše.
10. Socialna vprašanja: Nasprotuje pravici do splava in podpira pravico do nošenja orožja.

Ključne točke o Kamali Harris

1. Gospodarska politika: Zagovarja zvišanje minimalne plače in progresivno obdavčitev bogatih.
2. Zunanja politika: Poudarja pomen zavezništev in multilateralizma.
3. Imigracija: Podpira reformo imigracijskega sistema in zaščito sanjačev (DACA).
4. Zdravstvo: Zavzema se za širitev dostopa do zdravstvenega varstva in znižanje stroškov zdravil.
5. Okolje: Podpira prehod na obnovljive vire energije in ukrepe proti podnebnim spremembam.
6. Pravosodje: Zagovarja reformo kazenskega pravosodja in odpravo sistemskega rasizma.
7. Obramba: Poudarja diplomacijo in zmanjšanje ameriške vpletenosti v tuje konflikte.
8. Trgovina: Podpira pravične trgovinske sporazume, ki ščitijo delavce in okolje.
9. Izobraževanje: Zavzema se za dostopno visokošolsko izobraževanje in zmanjšanje dolga študentov.
10. Socialna vprašanja: Podpira pravico do splava, LGBTQ+ pravice in nadzor nad orožjem.

Kaj pravijo politični analitiki?

Ameriške predsedniške volitve leta 2024 so pritegnile pozornost številnih vplivnih političnih analitikov, ki so podali svoje ocene o poteku kampanje in napakah obeh kandidatov.

Mnenja vplivnih ameriških analitikov

1. Nate Silver (FiveThirtyEight): Silver poudarja, da so volitve izjemno tesne, pri čemer ankete kažejo minimalne razlike med Kamalo Harris in Donaldom Trumpom. Opozarja na možnost napak v anketah in poudarja pomen nihajočih držav pri končnem izidu.
2. Harry Enten (CNN): Enten izpostavlja, da je letošnja volilna tekma ena najbolj nepredvidljivih v zadnjih desetletjih. Opozarja na visoko stopnjo neodločenih volivcev, kar dodatno otežuje napovedovanje izida.
3. Amy Walter (The Cook Political Report): Walterjeva poudarja, da sta oba kandidata soočena z izzivi pri mobilizaciji svojih volilnih baz. Opozarja na pomembnost udeležbe mladih volivcev in manjšin, ki bi lahko odločilno vplivali na izid volitev.
4. David Wasserman (The Cook Political Report): Wasserman izpostavlja, da so ključne nihajoče države, kot so Pensilvanija, Michigan in Wisconsin, še vedno preveč tesne za zanesljive napovedi. Poudarja, da lahko že majhna sprememba v podpori prinese zmago enemu ali drugemu kandidatu.
5. Larry Sabato (Sabato’s Crystal Ball): Sabato meni, da je kampanja Kamale Harris uspela mobilizirati progresivne volivce, vendar opozarja na njeno pomanjkanje podpore med neodvisnimi volivci. Pri Trumpu izpostavlja njegovo sposobnost ohranjanja zvestobe svoje baze kljub kontroverzam.
6. Charlie Cook (The Cook Political Report): Cook poudarja, da so gospodarska vprašanja v ospredju letošnjih volitev. Opozarja, da lahko percepcija volivcev o stanju gospodarstva odločilno vpliva na njihovo izbiro kandidata.
7. John King (CNN): King izpostavlja pomen predčasnega glasovanja in opozarja, da lahko visoka udeležba v tej fazi nakazuje na močno mobilizacijo volivcev, kar bi lahko koristilo Harrisovi.
8. Maggie Haberman (The New York Times): Habermanova poudarja, da je Trumpova kampanja v zadnjih tednih postala bolj disciplinirana, vendar opozarja na tveganje, da bi lahko pretekle kontroverze ponovno prišle v ospredje.
9. Ezra Klein (The New York Times): Klein meni, da Harrisova uspešno nagovarja mlade volivce z osredotočanjem na podnebne spremembe in socialno pravičnost, vendar opozarja na njeno pomanjkanje izkušenj v zunanji politiki.
10. George Will (The Washington Post): Will izpostavlja, da sta oba kandidata polarizirajoči osebnosti, kar otežuje pridobivanje podpore med neodvisnimi volivci. Opozarja na nevarnost, da bi lahko volitve privedle do nadaljnje polarizacije ameriške družbe

Oba kandidata sta v kampanji naredila tudi nekaj napak.

Napake v kampanji Donalda Trumpa

1. Nedisciplina v sporočanju: Trumpova kampanja je bila pogosto zaznamovana z nedoslednimi sporočili, kar je otežilo jasno predstavitev njegovih stališč.
2. Ostrina retorike: Njegova agresivna retorika je odtujila nekatere zmerne in neodvisne volivce.
3. Pomanjkanje osredotočenosti na ključna vprašanja: Namesto da bi se osredotočil na gospodarska vprašanja, je pogosto poudarjal osebne napade na nasprotnike.
4. Neuspeh pri nagovarjanju manjšin: Ni uspel pridobiti podpore med etničnimi manjšinami, kar je ključnega pomena v nekaterih nihajočih državah.
5. Podcenjevanje pandemije: Njegov odziv na pandemijo COVID-19 je bil deležen kritik, kar je zmanjšalo zaupanje volivcev.
6. Pomanjkanje jasnega načrta za prihodnost: Kampanja ni predstavila konkretnih načrtov za drugi mandat.
7. Konflikti znotraj kampanje: Notranji spori in menjave osebja so ustvarili vtis kaosa.
8. Neupoštevanje znanstvenih priporočil: Njegovo zanikanje podnebnih sprememb je odtujilo okoljsko ozaveščene volivce.
9. Neuspeh pri pridobivanju ženskih volivcev: Njegova retorika in politika sta odtujili številne ženske volivke.
10. Pomanjkanje empatije: Njegov odziv na družbene nemire je bil pogosto zaznan kot pomanjkanje sočutja.

Napake v kampanji Kamile Harris

1. Pomanjkanje jasnega sporočila: Analitiki so opozorili, da Harrisova ni uspela oblikovati prepričljive in dosledne politične vizije, kar je otežilo njeno povezovanje z volivci.
2. Prekomerna uporaba vnaprej pripravljenih odgovorov: Njeni nastopi so bili pogosto zaznani kot preveč skriptirani, kar je zmanjšalo občutek avtentičnosti in spontanosti.
3. Neuspeh pri nagovarjanju moških volivcev: Harrisova je priznala, da njena kampanja ni dovolj učinkovito nagovorila moških volivcev, kar je lahko prispevalo k pomanjkanju podpore v tej demografski skupini.
4. Pomanjkanje izkušenj v zunanji politiki: Kritiki so izpostavili njeno pomanjkanje izkušenj na področju zunanje politike, kar je lahko zmanjšalo zaupanje volivcev v njeno sposobnost vodenja države na mednarodnem prizorišču.
5. Neuspeh pri pridobivanju podpore med neodvisnimi volivci: Njena kampanja ni uspela učinkovito nagovoriti neodvisnih volivcev, kar je ključno za zmago v tesnih volilnih tekmah.
6. Pomanjkanje osredotočenosti na ključna vprašanja: Namesto da bi se osredotočila na gospodarska vprašanja, ki so bila v ospredju zanimanja volivcev, je pogosto poudarjala druge teme.
7. Neuspeh pri mobilizaciji mladih volivcev: Kljub prizadevanjem njena kampanja ni uspela v celoti mobilizirati mladih volivcev, ki so pomembna volilna baza za demokrate.
8. Pomanjkanje karizme v javnih nastopih: Nekateri analitiki so opozorili, da njeni javni nastopi niso bili dovolj karizmatični, kar je zmanjšalo njeno privlačnost za širšo javnost.
9. Nejasna stališča glede nekaterih politik: Harrisova je bila kritizirana zaradi nejasnih ali spreminjajočih se stališč glede določenih politik, kar je ustvarilo vtis nedoslednosti.
10. Pomanjkanje odzivnosti na kritike: Njena kampanja ni vedno učinkovito odgovarjala na kritike, kar je omogočilo nasprotnikom, da oblikujejo negativno pripoved o njej.

Kako sploh potekajo ameriške volitve?

Predsedniške volitve v ZDA so zapleten proces, ki vključuje več faz, posebne zakone in specifičen volilni sistem, imenovan elektorski kolegij. Tukaj je opis glavnih korakov:

1. Predvolilne kampanje in primarne volitve

• Predsedniške volitve se začnejo znotraj obeh glavnih političnih strank – demokratske in republikanske. Kandidate izbirajo skozi serijo primarnih volitev in strankarskih zborovanj (caucus), kjer člani strank glasujejo za svojega favorita.
• Rezultati teh glasovanj določijo, kateri kandidati bodo zastopali svoje stranke na splošnih volitvah.
• Na strankarskih konvencijah, ki običajno potekajo poleti v volilnem letu, stranke uradno nominirajo svoje kandidate za predsednika in podpredsednika.

2. Splošne volitve (Popular Vote)

• Splošne volitve za predsednika ZDA potekajo vsake štiri leta na prvi torek po prvem ponedeljku v novembru. Ljudje v vseh 50 državah in okrožju Kolumbija glasujejo za enega izmed kandidatov.
• Pri splošnem glasovanju volivci tehnično glasujejo ne neposredno za predsednika, ampak za elektorsko telo – predstavnike, ki bodo pozneje glasovali za predsednika.

3. Elektorski kolegij (Electoral College)

• Elektorski kolegij je poseben sistem, ki ga ZDA uporabljajo za določitev zmagovalca predsedniških volitev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, ki je enak seštevku njenih predstavnikov v kongresu (senatorjev in predstavnikov v predstavniškem domu).
• Skupno ima elektorski kolegij 538 elektorjev, kar pomeni, da mora kandidat za zmago pridobiti vsaj 270 elektorskih glasov.
• Večina držav (razen Nebraske in Maina) sledi sistemu “zmagovalec pobere vse,” kjer kandidat, ki osvoji največ glasov v državi, prejme vse elektorske glasove te države.

4. Glasovanje elektorjev

• Po splošnih volitvah se v decembru zberejo elektorji vsake zvezne države in glasujejo za predsednika in podpredsednika.
• Čeprav je redko, lahko pride do t. i. neodvisnih elektorjev, ki glasujejo drugače od volilnih rezultatov svoje države, vendar ima večina držav zakone, ki to preprečujejo ali kaznujejo.

5. Potrditev glasov kongresa

• Glasovi elektorskega kolegija so nato poslani v kongres, kjer se januarja na skupnem zasedanju senata in predstavniškega doma uradno preštejejo.
• Če noben kandidat ne doseže 270 glasov, izbere predsednika predstavniški dom, podpredsednika pa senat.

6. Inavguracija

• Zmagovalec volitev postane uradno predsednik na inavguraciji, ki poteka 20. januarja naslednje leto po volitvah. Na ta dan predsednik priseže in začne svoj štiriletni mandat.

Zakaj je elektorski kolegij sporen?

Sistem elektorskega kolegija je predmet številnih debat, saj omogoča, da kandidat lahko zmaga, čeprav prejme manj glasov na nacionalni ravni, kot se je zgodilo na primer leta 2016. Volitve v ZDA tako niso neposredno odločene z glasovi prebivalstva, ampak z delitvijo elektorjev po državah, kar povečuje vpliv manjših ali nihajočih držav (swing states).

Kaj je boljše za Slovenijo?

Izid ameriških predsedniških volitev med Donaldom Trumpom in Kamalo Harris bo nedvomno vplival na Slovenijo, predvsem prek odnosov med ZDA in Evropsko unijo ter globalnih politik, ki posredno vplivajo na našo državo, pa nam je na naše vprašanje, čigava zmaga bi bila boljša za Slovenijo, odgovorila umetna inteligenca CHAT GPT, ki je dodal še tole:

Donald Trump:

• Zunanja politika: Trumpova politika “America First” poudarja ameriške interese, kar lahko vodi v zmanjšano sodelovanje z zavezniki in večjo nepredvidljivost v mednarodnih odnosih. To bi lahko oslabilo transatlantske vezi, kar bi negativno vplivalo na Slovenijo kot članico EU.
• Trgovinska politika: Trump je znan po protekcionističnih ukrepih, vključno z uvedbo carin na evropske izdelke. To bi lahko škodovalo slovenskim izvoznikom in gospodarstvu.
• Podnebna politika: Trumpov skepticizem glede podnebnih sprememb in umik iz Pariškega sporazuma lahko zavirata globalna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam, kar je v nasprotju z interesi Slovenije, ki podpira trajnostni razvoj.

Kamala Harris:

• Zunanja politika: Harrisova zagovarja okrepitev zavezništev in multilateralizma, kar bi lahko okrepilo transatlantske odnose in sodelovanje med ZDA in EU, kar je v interesu Slovenije.
• Trgovinska politika: Harrisova podpira pravične trgovinske sporazume, kar bi lahko zmanjšalo trgovinske napetosti med ZDA in EU ter koristilo slovenskemu gospodarstvu.
• Podnebna politika: Harrisova se zavzema za boj proti podnebnim spremembam in podporo obnovljivim virom energije, kar je skladno s cilji Slovenije na tem področju.

Zaključek:

Glede na zgoraj navedeno bi bila za Slovenijo verjetno ugodnejša zmaga Kamale Harris, saj njene politike bolj podpirajo multilateralizem, okrepitev zavezništev, pravično trgovino in boj proti podnebnim spremembam, kar je v skladu z interesi Slovenije. Vendar je pomembno poudariti, da so mednarodni odnosi kompleksni in odvisni od številnih dejavnikov, zato je končni vpliv odvisen od konkretnih politik, ki jih bo izvoljeni predsednik izvajal.

Da pa so v Sevnici spet pripravljeni, da bo Melania Trump prva dama, pa verjetno ni treba posebej poudarjati.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www