»Vstopamo v neznano«: Super El Niño udarja z rekordno močjo, Evropa pred veliko spremembo (VIDEO)
El Niño, ki se krepi v tropskem Tihem oceanu, je dosegel vrednosti, kakršnih v sodobnih meritvah še niso zabeležili. Še bolj nenavadno je, da se to dogaja več mesecev pred pričakovanim vrhuncem, medtem ko prvi sezonski modeli že kažejo, kako bi lahko izjemno močan pojav zaznamoval zimo 2026/27.
Rekord je padel, čeprav je šele september
Dogajanje v Tihem oceanu je v zadnjih tednih dobilo zgodovinske razsežnosti. Po podatkih, ki jih povzema Guardian, je temperaturni odklon v osrednjem območju El Niña dosegel 3,05 stopinje Celzija nad povprečjem in tako presegel 3,02 stopinje iz novembra 2015. Takratni El Niño je veljal za enega najmočnejših v obdobju sodobnih meritev.
Tokrat je posebno predvsem to, da se pojav še krepi. Svetovna meteorološka organizacija je že v začetku septembra ocenila, da je El Niño trdno vzpostavljen ter da obstaja skoraj 100-odstotna verjetnost, da bo vztrajal skozi jesen in zimo vse do februarja 2027. Njihov večmodelski izračun za obdobje od septembra do novembra nakazuje povprečni odklon Niño 3.4 okoli 3,6 stopinje Celzija, vrhunec pa pričakujejo novembra oziroma decembra.
To so vrednosti, ki so močno zunaj običajnega razpona. Za El Niño govorimo že pri precej manjših pozitivnih odklonih.
Nekateri modeli gredo še dlje – proti štirim stopinjam
Podnebni znanstvenik Zeke Hausfather je primerjal rezultate 14 različnih dinamičnih modelov. Že po julijskih izračunih je njihova srednja napoved kazala na vrhunec okoli 3,6 stopinje, kar bi precej preseglo prejšnje najmočnejše dogodke. Avgustovski izračuni so šli še višje in nakazali možnost približno štirih stopinj odklona med oktobrom in decembrom.
Tu je pomembna podrobnost. Različne ustanove uporabljajo nekoliko različne indekse, referenčna obdobja in načine odstranjevanja dolgoročnega segrevanja oceanov, zato številk iz različnih analiz ni mogoče vedno neposredno primerjati.
Toda skupna slika je precej jasna: letošnji dogodek je izjemno močan in bi lahko na vrhuncu presegel vse El Niñe iz obdobja zanesljivih instrumentalnih meritev.
Res najmočnejši v zadnjih tisoč letih?
Prav tu se pojavlja najbolj dramatična trditev, da naj bi šlo za najmočnejši El Niño v najmanj tisoč letih.
Treba jo je razumeti pravilno. Človeštvo nima tisočletnega neprekinjenega niza meritev temperature Tihega oceana. Zanesljive instrumentalne meritve segajo približno 150 let v preteklost, za starejša obdobja pa znanstveniki uporabljajo različne podnebne rekonstrukcije.
Guardian je ob septembrskih napovedih poročal, da bi lahko sedanji dogodek po teh primerjavah dosegel moč, kakršne verjetno ni bilo najmanj tisočletje. To torej ni neposredno izmerjen rekord za tisoč let, temveč strokovna ocena na podlagi modelov, zgodovinskih podatkov in podnebnih rekonstrukcij.
Severe Weather Europe: Super El Niño že spreminja zimsko sliko
Zelo podrobno letošnji razvoj spremlja tudi Severe Weather Europe. Njihove analize kažejo, da se je El Niño poleti krepil izredno hitro, njegovi učinki pa naj bi se že odražali v večjih vzorcih atmosferskega kroženja.
Za zimo 2026/27 njihove analize modelov ECMWF in NMME nakazujejo pomembno razliko med Severno Ameriko in Evropo. Nad severnim Atlantikom naj bi se pogosteje zadrževala območja nižjega zračnega tlaka, kar bi proti Evropi spodbujalo zahodne in jugozahodne vetrove.
Posledica? Za velik del celinske Evrope modeli trenutno nakazujejo nadpovprečne temperature in več padavin od običajnega.
To se na prvi pogled morda sliši kot recept za sneženo zimo. Toda ni tako preprosto.
You are looking at the strongest El Niño event on record.
— Ben Noll (@BenNollWeather) September 20, 2026
On Sept. 19, the key monitoring region in the Pacific Ocean reached 3.05°C above average, breaking the record from November 2015.
There are still three months of strengthening to go. pic.twitter.com/hLcK0aePwg
Več padavin, a manj snega?
Če z Atlantika pogosto prihaja vlažen, a razmeroma topel zrak, lahko pade veliko padavin, vendar v nižinah predvsem v obliki dežja.
Severe Weather Europe zato v trenutno razpoložljivih sezonskih izračunih vidi možnost manj snega od dolgoletnega povprečja po velikem delu evropskih nižin in sredogorja. Drugače bi lahko bilo v najvišjih delih Alp, zlasti nad približno 1800 do 2000 metri, kjer bi obilica vlage ob dovolj nizkih temperaturah lahko pomenila tudi nadpovprečne količine snega.
Za Slovenijo teh kart ne moremo prevesti neposredno v napoved, da bo zima topla, deževna ali brez snega. Slovenija leži na območju, kjer se stikajo alpski, sredozemski in celinski vplivi, posamezni vdori hladnega zraka pa lahko sezonsko povprečje hitro prekinejo.
Sezonska napoved namreč opisuje prevladujoč vzorec več mesecev, ne vremena na posamezen decembrski ali januarski dan.
Polarni vrtinec je veliki neznanec
V zgodbi je še en pomemben igralec – polarni vrtinec.
Severe Weather Europe opozarja, da se El Niño povezuje tudi z dogajanjem v stratosferi in lahko vpliva na razporeditev vetrov visoko nad severno poloblo. Če bi pozimi prišlo do večje oslabitve polarnega vrtinca oziroma nenadnega segrevanja stratosfere, bi se lahko hladnejši arktični zrak začasno spustil precej južneje.
To pomeni, da tudi ob sezonsko milejši evropski zimi niso izključena obdobja izrazitega mraza ali sneženja.
Prav zato je pri večmesečnih napovedih nevarno iz ene barvne karte sklepati, da snega ne bo ali da bo celotna zima nenavadno topla.
Zakaj El Niño sploh vpliva na ves planet?
El Niño nastane, ko se osrednji in vzhodni tropski Tihi ocean nenavadno segrejeta. Ob tem se spremenijo zračni tlak, tropsko deževje in vetrovi, posledice pa se prek velikih atmosferskih valov širijo daleč iz Pacifika.
V nekaterih delih sveta El Niño pomeni več suše in požarov, v drugih več dežja in poplav. Spreminja lahko tudi položaj nevihtnih poti ter pogostost tropskih ciklonov.
WMO za prihodnje mesece pričakuje nadpovprečne temperature na večini svetovnih kopenskih območij, hkrati pa izrazite premike v vzorcih padavin.
Letošnji dogodek spremlja še nekaj: pozitivni indijskooceanski dipol, medtem ko ostajata tudi tropska dela Atlantika nadpovprečno topla. To pomeni, da na svetovno vreme ne bo vplival samo El Niño, ampak kombinacija več zelo velikih oceanskih anomalij.
What started as a wind shift in a remote stretch of the western Pacific Ocean nine months ago has developed into an El Niño of record proportions.
— Ben Noll (@BenNollWeather) September 21, 2026
This ocean heat will be transferred to the atmosphere into 2027, leading to profound global climate impacts and weather extremes. pic.twitter.com/xcVEbiDJnq
Leto 2027 bi lahko bilo naslednji veliki mejnik
El Niño ne ustvarja globalnega segrevanja, lahko pa naravno prerazporedi ogromne količine toplote iz oceana v ozračje.
Ko se zelo močan El Niño pojavi na planetu, ki je zaradi dolgoročnega segrevanja že toplejši kot nekoč, lahko svetovna povprečna temperatura dodatno poskoči. Zato podnebni strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko 2027 uvrstilo med najtoplejša leta doslej oziroma celo postavilo nov rekord.
Ali se bo to res zgodilo, še ni mogoče z gotovostjo trditi. Toda nekaj je že zdaj nenavadno: El Niño je zgodovinske vrednosti dosegel, še preden je prišel v obdobje, ko praviloma doseže največjo moč.
In prav naslednji trije meseci bodo pokazali, ali se bodo najbolj skrajni modeli, ki kažejo proti štirim stopinjam temperaturnega odklona v osrednjem Pacifiku, dejansko uresničili.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Omrežje X
