Za dobro jutro streslo tale del Slovenije
Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.
TOPOLŠICA – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 4.15 zabeležili šibek potresni sunek magnitude 1,2. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 3 kilometre južno od Topolšice. Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Kje je lega Slovenije?
Slovenija leži na območju, kjer se stikajo Jadranska plošča in Evrazijska tektonska plošča, kar povzroča povečano seizmično aktivnost. Potresi so naravni pojav, ki nastane zaradi premikanja tektonskih plošč, in Slovenija zaradi svoje lege na prelomnem območju pogosto doživlja manjše in občasno tudi močnejše potrese. Največja nevarnost za močnejše potrese obstaja na območjih, kjer potekajo pomembne geološke prelomnice, kot so Idrijski prelom, Ljubljanski prelom in Brežiški prelom.
Tisto leto 1895
Eden najmočnejših potresov na območju današnje Slovenije je bil leta 1895, ko je Ljubljano stresel potres z magnitudo 6,1. Ta dogodek je močno prizadel mesto, porušil številne stavbe in povzročil velike gospodarske posledice. Ljubljanski potres je pomenil tudi prelomnico v urbanem razvoju mesta, saj so po njem ulice in stavbe prenovili v sodobnejšem slogu. Poleg Ljubljane so močne potrese skozi zgodovino doživela tudi druga območja, na primer Posočje, ki velja za eno najbolj ogroženih regij v Sloveniji. Leta 1976 je potres z magnitudo 6,5 v sosednji Furlaniji povzročil škodo tudi v Posočju, leta 1998 in 2004 pa so to regijo stresli še potresi z magnitudo nad 5,0, ki so povzročili škodo na infrastrukturi in objektih.

Ustrezno pripravljeni
Močni potresi v Sloveniji sicer niso pogosti, a jih ni mogoče izključiti, zato je prebivalstvo na potresno ogroženih območjih pozvano k ustrezni pripravljenosti. Slovenija tudi aktivno spremlja potresno dejavnost prek državne mreže seizmoloških opazovalnic, ki omogoča hitro obveščanje in analizo dogodkov. Zaradi geoloških značilnosti ostaja potresna varnost pomemben vidik načrtovanja in gradnje objektov, še posebej na območjih, kjer so potresi zgodovinsko pogosti in močni.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www