Začenja se gradnja Šentviškega predora na Celovško cesto – pripravite se na zastoje
LJUBLJANA – Začetek gradnje polnega priključka iz Šentviškega predora na Celovško cesto prinaša številne prometne spremembe in nove izzive za vsakodnevne uporabnike. Gradnja tega priključka je ambiciozen projekt, ki naj bi olajšal dostopnost ter izboljšal pretočnost prometa v ljubljanskem mestnem središču, vendar se že na začetku srečuje s kritikami in vprašanji.
Ambiciozen projekt ali še ena ovira v prometu?
Gradnja polnega priključka iz Šentviškega predora na Celovško cesto je del prizadevanj za izboljšanje prometne povezljivosti v Ljubljani. Projekt, ki ga vodi DARS, bo po načrtih omogočil bolj tekoč promet med severozahodnim delom mesta in glavnim cestnim križiščem. Za mnoge prebivalce Ljubljane in okoliških krajev, ki vsakodnevno potujejo skozi ta predor, naj bi bila to velika izboljšava.
Vendar pa se postavlja vprašanje, ali bodo koristi res vredne trenutnih težav. Zapore in preusmeritve prometa, ki jih bodo občasno uvajali v okviru gradbenih del, bi lahko povzročile dodatne zastoje. “Prometne zapore bodo povzročile nekatere motnje, a so potrebne za uspešno izvedbo projekta,” so poudarili pri DARS-u, poroča Dnevnik.
Kritike zaradi zapor in preusmeritev
Gradnja vključuje tudi delne zapore Celovške ceste, ene najbolj prometnih cest v mestu, kar je že sprožilo kritike in nezadovoljstvo med vozniki. Kritiki projekta poudarjajo, da se bo promet v času zapor še poslabšal, kar bi lahko vodilo do daljših zamud in zastojev, predvsem v konicah. Dnevnik poroča, da so na DARS-u pozvali voznike k potrpežljivosti in priporočili uporabo alternativnih poti, kadar je to mogoče.
Nekateri prebivalci Ljubljane se sprašujejo, ali je bil projekt dovolj premišljen glede na vpliv na lokalno skupnost. Zastoji in dodatne težave za prebivalce, ki živijo v bližini gradbišča, bi lahko vplivali na kakovost življenja v okolici. Mestne oblasti obljubljajo, da bodo poskrbele za ustrezno koordinacijo in obveščanje javnosti, vendar so prebivalci razumljivo skeptični, glede na to, kako se takšni projekti običajno odvijajo v Ljubljani.
Kdo bo imel največ koristi?
Ob vseh kritikah in pomislekih se zastavlja vprašanje, kdo bo dejansko imel največ koristi od novega priključka. Na prvi pogled se zdi, da bodo največje koristi imeli dnevni migranti in tisti, ki potujejo med Ljubljano in njenimi okoliškimi naselji. Po drugi strani pa se lokalni prebivalci morda ne bodo strinjali, saj bo gradnja začasno povečala hrup in onesnaženje v okolici.
DARS ocenjuje, da bo projekt zmanjšal gostoto prometa na nekaterih obstoječih priključkih in izboljšal pretočnost, a ali bo to res odtehtalo trenutne neprijetnosti, bo pokazal čas. Mnogi se bojijo, da bodo stroški, ki jih prinašajo gradbena dela, večji od dolgoročnih koristi.
Povezava s širšim prometnim omrežjem
Gradnja polnega priključka na Celovško cesto je del širših prizadevanj za izboljšanje prometne infrastrukture v Sloveniji. Projekt naj bi izboljšal povezavo med Šentviškim predorom in Celovško cesto, kar bo omogočilo bolj neposreden dostop do drugih glavnih prometnih osi. Slovenija se že dolgo spopada s težavami v infrastrukturi, predvsem v mestih, kjer zastarelost cest in pomanjkanje ustreznih povezav povzročata številne težave.
DARS si prizadeva, da bi projekt zaključili v najkrajšem možnem času, vendar ostaja vprašanje, ali bodo zmožni držati obljubljene roke. Mnogi podobni projekti v Sloveniji so bili zaradi različnih težav preloženi ali celo ustavljeni. “Verjamemo, da bomo z uspešno izvedbo projekta izboljšali prometno situacijo in pripomogli k večji varnosti na cestah,” so dejali pri DARS-u, poroča Dnevnik.
Kakšni so dolgoročni učinki na promet?
Medtem ko DARS obljublja, da bo projekt dolgoročno izboljšal pretočnost prometa, so nekateri prometni strokovnjaki skeptični. Poudarjajo, da dodajanje novih priključkov ni nujno rešitev za prometne težave, saj lahko dolgoročno poveča količino prometa. V Ljubljani in drugih večjih mestih po svetu so se že srečali s primeri, ko so nove ceste le spodbudile več voženj in povečale odvisnost od avtomobilov.
Poleg tega se zastavlja vprašanje vpliva na okolje. Več prometa pomeni več izpustov, hrupa in vplivov na lokalno ekosfero, česar se morajo mestne oblasti zavedati. Kritiki poudarjajo, da Ljubljana nujno potrebuje celovitejšo prometno strategijo, ki bo vključevala tudi spodbujanje javnega prevoza in alternativnih načinov prevoza, kot so kolesarjenje in pešačenje.
Kaj lahko pričakujemo?
Za zdaj ostaja glavno vprašanje, ali bo projekt uspešno izveden in ali bo dosegel želene cilje. Mnogi prebivalci in vozniki bodo morali biti potrpežljivi in prilagodljivi zaradi delnih zapor in preusmeritev prometa. Mestne oblasti obljubljajo, da bodo z rednim obveščanjem poskušale zmanjšati nevšečnosti za javnost, vendar ostaja skeptičen ton.
V vsakem primeru gradnja polnega priključka iz Šentviškega predora na Celovško cesto prinaša nove možnosti za izboljšanje prometne pretočnosti, a tudi tveganje za povečanje prometa v prihodnosti. Uspešnost projekta bo odvisna od njegove izvedbe, upoštevanja vpliva na lokalno skupnost ter prihodnjih prizadevanj za celovito rešitev prometne problematike v Ljubljani.
Napisal: N. Z.
Vir: www, Freepik
