Zagovornik zahteva spremembo šolskih jedilnikov: muslimanskim otrokom piščanec namesto svinjine, sledil je upor: »Šola ni restavracija!«

Predlog, da bi muslimanskim otrokom v šolah ob svinjini ponudili piščančji ali brezmesni obrok, je v javnosti sprožil silovit odziv. Medtem ko Miha Lobnik govori o enakosti in vključevanju, mu nasprotniki odgovarjajo, da se morajo prišleki prilagoditi Sloveniji – razprava pa je hitro prerasla v žaljenje, obtoževanje in obračunavanje z vero.

Od piščančjega mesa do ustavne presoje

»Otroci, ki so muslimani in dobijo na krožnik svinjsko meso, ga ne morejo pojesti. Zakaj ne bi dali piščančjega? To se da,« je dejal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ob tem je poudaril, da nekatere šole verske prehranske omejitve že upoštevajo, številne pa takšnih prilagoditev še vedno ne ponujajo.

Lobnik pri tem ni ostal le pri javnem pozivu. Na ustavno sodišče je vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ureditve prehrane v vrtcih in šolah. Prepričan je, da trenutna pravila otroke, ki določenih jedi zaradi vere ali primerljivega prepričanja ne uživajo, postavljajo v slabši položaj.

Po njegovem mnenju otrok ne bi smel izbirati med ravnanjem v nasprotju s svojo vero in odpovedjo šolskemu obroku. Opozarja tudi na občutke izključenosti, ki lahko nastanejo, ko večina otrok skupaj obeduje, posameznik pa ponujenega obroka ne more oziroma zaradi verskih pravil ne sme zaužiti.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Kaj šole trenutno sploh morajo zagotoviti?

Veljavna ureditev jasno določa, da mora šola med poukom organizirati malico za vse prijavljene učence in dijake. Kosilo, zajtrk in popoldanska malica pa so dodatna ponudba, ki jo šola lahko organizira.

Šola mora malico ustrezno prilagoditi otrokom, ki prilagoditev potrebujejo iz zdravstvenih razlogov. Pri drugih obrokih mora upoštevati svoje organizacijske, kadrovske in finančne zmožnosti. Jasne splošne obveznosti, da mora ponuditi alternativo zaradi vere, trenutno ni.

Prav tukaj se začne spor. Lobnik meni, da bi morali vero in prepričanje obravnavati podobno kot zdravstveno stanje. Nasprotniki odgovarjajo, da alergija ali celiakija nista osebna izbira, vera pa je stvar družine in zato šolam ne bi smela nalagati dodatnih obveznosti.

»Ne morejo« ali »ne smejo« jesti svinjine?

Veliko komentatorjev je zmotila že Lobnikova formulacija, da muslimanski otroci svinjine »ne morejo pojesti«. Opozorili so, da je fizično seveda lahko pojedo, vendar je zaradi verskih pravil ne smejo oziroma je ne želijo.

Na prvi pogled gre za besedno podrobnost, vendar je prav ta odprla širše vprašanje: ali mora javna šola upoštevati pravila, ki izvirajo iz osebnega ali družinskega verskega prepričanja?

Del javnosti meni, da da. Če lahko šola z enostavno zamenjavo svinjine s piščancem prepreči, da otrok ostane brez kosila, po njihovem mnenju ni razloga, da tega ne bi storila. Nekateri starši in zaposleni so v komentarjih navedli, da posamezni vrtci takšno prakso že izvajajo in da zaradi nje niso potrebovali dodatnih kuharjev ali popolnoma ločenih jedilnikov.

»Kdor pride k nam, naj se prilagodi«

Drugi del komentatorjev je Lobnikov predlog razumel kot še eno zahtevo, da se mora slovenska družba prilagajati priseljencem. Ponavljali so se zapisi, da »v Sloveniji jemo svinjino«, da naj otroci primerno hrano prinesejo od doma in da šola ni restavracija, v kateri bi vsak naročil svoj meni.

Nekateri so vprašali, ali bi slovenski otrok v pretežno muslimanski državi lahko zahteval svinjsko meso. Drugi so opozorili, da tudi otrok, ki ne mara krompirja, riža ali določene omake, zato ne dobi avtomatično drugega kosila.

Toda primerjava ni povsem preprosta. Lobnik ne govori o hrani, ki je otroku zgolj neokusna, ampak o omejitvi, povezani z ustavno varovano svobodo vere. Nasprotniki pa poudarjajo, da ustavno varstvo vere še ne pomeni, da mora javna kuhinja izpolniti vsako versko prehransko zahtevo.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Kaj pa vegetarijanci, vegani in košer prehrana?

Razprava se ni ustavila pri svinjini. Komentatorji so vprašali, ali bi morale šole po isti logiki zagotavljati vegetarijanske in veganske obroke, košer prehrano za judovske otroke ter jedilnike za pripadnike vseh drugih verskih skupnosti.

To je eno ključnih praktičnih vprašanj, na katero bo morala odgovoriti tudi morebitna nova ureditev. Ali bi zadostovala ena splošna alternativa brez svinjine? Bi moral biti na voljo brezmesni obrok? Bi morale šole preverjati iskrenost verskega prepričanja? In kdo bi plačal morebitne dodatne stroške?

Zagovorniki prilagoditve odgovarjajo, da rešitev ni nujno zapletena. Šola bi lahko ob svinjini ponudila jed, ki jo lahko jedo vsi – denimo piščanca, ribo, stročnice ali drug brezmesni obrok. Tako ne bi pripravljala posebnega menija izključno za muslimanske otroke, ampak širše uporabno alternativo.

Starši opozorili še na medicinsko predpisane diete

Med komentarji so močno odmevala tudi opozorila staršev otrok z alergijami, celiakijo in drugimi zdravstvenimi težavami. Nekateri trdijo, da morajo za medicinsko predpisano prehrano predložiti številna potrdila, kljub temu pa kakovost in varnost prilagojenih obrokov nista povsod enaki.

Njihovo vprašanje je razumljivo: zakaj se odpira nova fronta glede verskih zahtev, če sistem ponekod še vedno ne poskrbi dovolj dobro niti za otroke, ki lahko zaradi napačne hrane resno zbolijo?

Vendar ni nujno, da gre za izbiro med enimi in drugimi. Boljša ureditev zdravstvenih diet in razumna možnost obroka brez svinjine se med seboj ne izključujeta. Obe vprašanji od države zahtevata jasna pravila, od šol pa izvedljive rešitve.

Komentarji razkrili nekaj veliko globljega

Pod Lobnikovo izjavo niso ostala le različna mnenja. Pojavili so se pozivi, naj se muslimani »vrnejo, od koder so prišli«, žaljivke na račun Lobnika in muslimanov ter celo zahteve po ukinitvi institucije zagovornika. Žaljivke so letele tudi v drugo smer – proti ljudem, ki jedo svinjino, njihovemu videzu in inteligenci.

Takšni komentarji niso reprezentativna raziskava javnega mnenja. Razkrivajo pa, kako hitro se lahko pogovor o povsem konkretnem šolskem obroku spremeni v spor o priseljencih, slovenski identiteti, islamu in občutku, da mora večina vedno znova popuščati manjšinam.

Na drugi strani muslimani, ki so rojeni v Sloveniji ali imajo slovensko državljanstvo, zavračajo označevanje za goste in prišleke. Zanje vprašanje ni, ali se želijo vključiti v družbo, temveč ali jih ta družba sprejema kot enakovreden del sebe.

Na sredini vsega ostaja otrok

Ustavno sodišče bo moralo presoditi, ali je sedanja na videz enaka ureditev v resnici diskriminatorna, ker nekatere otroke zaradi njihove vere prizadene drugače kot druge. Odločitev še ni znana in tudi vložena zahteva sama po sebi ne pomeni, da bodo šole morale nemudoma spremeniti jedilnike.

Toda razprava se je že začela. In morda najpomembnejše vprašanje ni, ali je svinjina del slovenske prehranske tradicije. Seveda je. Vprašanje je, ali lahko šola ob njej ponudi še nekaj drugega, ne da bi pri tem kdorkoli izgubil svojo kulturo, pravice ali dostojanstvo.

Na krožniku je morda le kos mesa. Za mizo pa sedijo otroci, ki bodo iz odzivov odraslih spoznali, kaj v resnici pomenijo besede enakost, strpnost in sobivanje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook