Zagovornik znova dviguje prah zaradi svinjine v šolah! Za vas smo preverili jedilnike – poglejte, koliko svinjine je v resnici na njih!
Razprava o svinjini v slovenskih šolah dobiva novo razsežnost. Medtem ko Zagovornik načela enakosti poziva k večjemu upoštevanju verskih in drugih prehranskih prepričanj, naš pregled šolskih jedilnikov kaže, da se svinjsko meso pojavlja razmeroma redko. Oglasila se je tudi nekdanja vodja šolske kuhinje, ki opozarja, da se največje težave skrivajo povsem drugje.
Svinjina v središču razprave, toda koliko je sploh na jedilnikih?
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je 16. oktobra šolam priporočil, naj na jedilnikih jasno označujejo vrste mesa. Pobudo utemeljuje s pravico otrok in njihovih staršev do svobode vere in prepričanja. Že pred tem je predlagal širše prilagajanje prehrane, julija pa zahteval ustavno presojo veljavne ureditve.
Pomembno je poudariti, da Zagovornik ne zahteva prepovedi svinjine. Želi preglednejše jedilnike in ustrezne prehranske alternative.
Toda ali razprava dovolj upošteva dejanske razmere v šolskih kuhinjah?
Pregledali smo jedilnike in opazili zanimivo podrobnost
V uredništvu smo pregledali javno objavljene jedilnike več slovenskih šol. Na pregledanih jedilnikih se svinjina pojavlja zelo redko, ponekod pa je sploh nismo zasledili.
To sicer ni reprezentativna analiza vseh slovenskih šol, vendar kaže, da svinjsko meso vsaj v pregledanih primerih nima pomembnega deleža.
Takšna sestava prehrane ni nujno posledica verskih prilagoditev. Prehranske smernice, ki veljajo od šolskega leta 2024/2025, namreč spodbujajo pestre obroke, več živil rastlinskega izvora in zmernejše uživanje mesa, predvsem predelanega.
»Vi sploh ne veste, kaj vse se dogaja!«
Na razpravo se je ostro odzvala ženska, ki navaja, da je bila kuharica in vodja šolske kuhinje.
»O moj Bog. V šoli sem bila kuharica in vodja kuhinje. Vi sploh ne veste, kaj vse se dogaja,« je zapisala.
Tudi sama poudarja, da je svinjine na šolskih jedilnikih že zdaj zelo malo. Ob tem opozarja na dodatno delo, ki ga prinaša priprava različnih obrokov.
Po njenih besedah so morali zaradi vse večjega števila posebnih prehranskih zahtev delo organizirati tako, da se je eden od zaposlenih ukvarjal predvsem s tem.
»Na koncu jih je bilo toliko, da smo rabili enega, da je samo to delal,« je opisala svoje izkušnje.
Subvencionirana kosila, ki jih nihče ne poje?
Nekdanja zaposlena opozarja še na domnevno prakso evidentiranja obrokov, ki jih učenci oziroma dijaki sploh ne prevzamejo.
Po njenem zatrjevanju naj bi nekateri zgolj poskenirali kartico in odšli brez hrane. Teh navedb še nismo neodvisno potrdili.
Šole morajo sicer imeti pravila za evidentiranje, odjavljanje in nadzor nad koriščenjem prehrane. Obrok, ki ni pravočasno odjavljen, je praviloma treba plačati po polni ceni. Vprašanje pa je, kako učinkovito deluje nadzor nad dejanskim prevzemom hrane.
Kaj pa otroci, pri katerih napačen obrok pomeni nevarnost?
Najresnejši del njenega opozorila se nanaša na otroke s hudimi prehranskimi alergijami.
Nekdanja vodja kuhinje trdi, da šolske kuhinje nimajo vedno ustreznih pogojev za pripravo tako zahtevnih obrokov. Gre za njeno oceno, ki je ni mogoče posplošiti na vse šole.
Pri medicinsko potrjenih dietah je namreč pomembna tudi varnost priprave. Včasih ni dovolj zgolj zamenjati sestavine. Poskrbeti je treba za ustrezno opremo, označevanje, sledljivost in preprečevanje navzkrižnega stika z alergeni.
Veljavna ureditev določa, da morajo šole zdravstveno potrebne prilagoditve zagotavljati pri malici, pri drugih obrokih pa jih izvajajo skladno s svojimi zmožnostmi.
OŠ Koseze – Ljubljana
19.–23. oktober 2026
OŠ Kamnica
12.–16. oktober 2026
OŠ Jožeta Krajca Rakek
12.–16. oktober 2026
OŠ Tržič
19.–23. oktober 2026
OŠ Loče
19.–23. oktober 2026
OŠ Mirna
19.–23. oktober 2026
OŠ Tolmin
19.–23. oktober 2026Kdo bo poskrbel za vse dodatne zahteve?
Zagovornik v svoji širši raziskavi sicer obravnava tudi zdravstvene diete. Kljub temu opozorila nekdanje kuharice odpirajo vprašanje, ali se ob novih priporočilih dovolj govori o kadru, opremi in dejanskih zmožnostih šolskih kuhinj.
Upoštevanje različnih prehranskih potreb je pomembno, vendar se z vsako novo prilagoditvijo povečujejo tudi organizacijske zahteve. Šolske kuhinje morajo vsak dan v razmeroma kratkem času pripraviti veliko število obrokov, pri čemer morajo upoštevati prehranske smernice, zdravstvene omejitve in razpoložljiva sredstva.
Priprava posebnih obrokov pogosto zahteva ločeno načrtovanje, skrbno izbiro sestavin in dodatno pozornost pri pripravi ter razdeljevanju hrane. Če se število prilagoditev povečuje, temu pa ne sledijo dodatni zaposleni in ustrezna oprema, lahko breme pade predvsem na kuhinjsko osebje.
Zato se ob razpravi o svinjini, ki je na pregledanih jedilnikih že zdaj zelo malo, postavlja še pomembnejše vprašanje: kdo bo zagotovil, da bodo šole imele dovolj ljudi, sredstev in ustreznih pogojev za varno prehrano vseh otrok?
Zaradi navedb nekdanje zaposlene smo se z novinarskimi vprašanji obrnili na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Zanimalo nas je predvsem, kako šole nadzorujejo dejanski prevzem subvencioniranih obrokov, kakšne pogoje imajo za pripravo hrane otrokom s hudimi alergijami in ali dodatne prehranske prilagoditve pomenijo tudi dodatne kadrovske obremenitve.
Njihova pojasnila bomo objavili po prejemu.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, osnovne in srednje šole
