Zakaj domovi za starejše niso dobili obvestil o referendumu? Jih želi država izločiti iz glasovanja?

Je šlo za nesporazum, malomarnost ali nekaj veliko bolj zloveščega? Domovi za starejše pred referendumom niso prejeli ključnih obvestil. Zgodba, ki dviguje prah – in vprašanja.

Zmeda, tišina in vprašanje, ki visi v zraku

Pred vrati je referendum o zakonu, ki bi lahko temeljito preoblikoval razumevanje konca življenja v Sloveniji. A medtem ko je javnost burno razpravljala, so številni starostniki – tisti, ki so pogosto najbolj prizadeti udeleženci teh razprav – ostali brez osnovne informacije: da lahko sploh glasujejo.

Večer je razkril, da domovi za starejše niso prejeli niti enega obvestila o možnosti glasovanja po pošti. In tako se je začela veriga zamujenih rokov, zmede ter – predvsem – občutka, da je nekdo nekje odpovedal.

Kdo je odgovoren – in kdo molči?

Kot pravijo v domovih, obvestil ni posredovalo ne ministrstvo za solidarno prihodnost ne ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ironija? Oboje vodi Levica, Simon Maljevac in Luka Mesec.

»Stanovalce bomo odpeljali na volišče, kolikor jih bo to želelo in zmoglo,« je za Večer povedal direktor doma Danice Vogrinec, Marko Slavič. A takšnih je malo – starost, zdravje in mobilnost naredijo svoje.

Podobno so potrdili tudi drugi domovi. Nihče ni dobil obvestila. Nihče.

DVK pravi eno, pristojnosti pravijo drugo

Državna volilna komisija zagotavlja, da je 5. novembra ministrstva obvestila o pravilih glasovanja v zavodih. Toda – poslali so dopise na ministrstvo za delo, pravosodje, zdravje in vzgojo … ne pa tudi na ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je dejansko pristojno za domove za starejše.

»Mi smo obvestili prave,« trdijo na DVK.
»Ne, domovi niso pod našo pristojnostjo,« odgovarja ministrstvo za delo.
»Preverjamo, kaj se je zgodilo,« pravijo obe ministrstvi.

In bralec? Bralec med vrsticami sliši predvsem šum odgovornosti, ki se prelagajo kot vroč kostanj.

Sabotaža ali kaos?

Vprašanje lebdi nad zgodbo kot težek oblak: je šlo za načrtno utišanje starostnikov ali le za klasično slovensko birokratsko zmedo?

Odgovora (še) ni. Ostaja pa grenak občutek, da so tisti, ki bi jih morali slišati najglasneje, spet utihnili – ali pa so jih utišali drugi.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Mariborinfo