Zakaj je v Sloveniji vse manj veselic? Tale Facebook zapis se širi in vse pove

Ker so veselice praviloma povezane z glasbo, mora organizator urediti še avtorske pravice. Prireditev je treba prijaviti pri SAZAS, pri predvajani glasbi oziroma DJ-ju pa je lahko potrebna tudi prijava pri IPF.

LJUBLJANA – “Zakaj ni več gasilskih veselic?” se začne odmeve zapis na Facebooku. Statistika pravi, da je v Sloveniji vsako leto okoli 600 veselic. To je pomemben vir dohodka za vsa prostovoljna gasilska društva. Vse to, ne le gašenje in skrb za skupnost, gasilci naredijo prostovoljno, v dobro skupnosti. A se zdi, da jim določene ovire jemljejo moči. Tako tudi v tem zapisu.

Društva, ki ne vprašamo, ali je ura primerna, ali je vreme primerno, ali se nam splača

“Ker jih počasi, vztrajno in sistematično duši birokracija. To je žal realnost, s katero se danes srečujemo prostovoljna gasilska društva. Društva, ki delujemo v javno korist. Društva, ki pomagamo ljudem takrat, ko nas potrebujejo. Društva, ki ne vprašamo, ali je ura primerna, ali je vreme primerno, ali se nam splača. Ko je treba pomagati, gremo. Ko pa želimo za kraj, za ljudi in za društvo organizirati gasilsko veselico, se nenadoma znajdemo pred zidom papirjev, zahtev, soglasij, elaboratov, dovoljenj, dopolnitev in razlag. Kot da ne organiziramo lokalnega druženja, ampak državni vrh z mednarodno udeležbo,” se bere in potem dodaja:

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah

Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

A država očitno tega ne razume več.

“Gasilska veselica ni bogatenje. Ni posel. Ni luksuz. Ni zasebni interes posameznikov. Je del tradicije, del kraja in eden redkih načinov, s katerim prostovoljna gasilska društva pridobimo nekaj sredstev za svoje delovanje. Pa še to je treba povedati jasno: če gasilci vsega tega ne bi delali prostovoljno, brezplačno in s srcem, bi bila takšna prireditev v finančnem smislu popolna izguba. A država očitno tega ne razume več. Preden lahko ansambel sploh zaigra prvo pesem, moramo zagotoviti požarno stražo, medicinsko ekipo, varnostno službo, elaborate, soglasja, izjave, časovnice, programe in še vrsto drugih dokazil. Vsaka stvar nekaj stane. Vsaka stvar zahteva čas. Vsaka stvar odpira novo vprašanje, novo dopolnitev, novo obveznost. Že samo zato, da prireditev sploh lahko zakonito izpeljemo, potrebujemo približno 10.000 evrov lastnega vložka. Deset tisoč evrov, še preden prodamo prvo pijačo, še preden postavimo prvi stol in še preden kdo sploh stopi na prireditveni prostor. In potem se ljudje čudijo, zakaj gasilskih veselic ni več.”

Zapis je jasen:

“Zato, ker je država iz lokalne tradicije naredila birokratski poligon. Zato, ker se od prostovoljcev pričakuje, da bomo delovali kot profesionalne prireditvene agencije. Zato, ker se namesto podpore lokalnim društvom srečujemo z vedno novimi zahtevami, vedno novimi razlagami in vedno večjim občutkom, da smo prej ovira kot vrednota. Ne trdim, da pravila niso potrebna. Seveda so. Varnost ljudi je pomembna. Red mora biti. A nekaj je red, drugo pa je pretiravanje. Nekaj je skrb za varnost, drugo pa je birokratsko dušenje vsega, kar še diši po prostovoljstvu, tradiciji in lokalni skupnosti. Najbolj žalostno pa je to, da gasilci očitno uživamo veliko zaupanje takrat, ko je treba pomagati, reševati, gasiti, črpati vodo, odpirati ceste in sanirati posledice neurij. Takrat smo dobri. Takrat smo potrebni. Takrat smo nepogrešljivi. Ko pa želimo organizirati veselico, s katero zbiramo sredstva za opremo, vozila, vzdrževanje in normalno delovanje društva, postanemo predmet dvomov, dopolnitev, postopkov in birokratskega seciranja vsake podrobnosti. To ni normalno. Če se bo tako nadaljevalo, gasilske veselice ne bodo izginile zato, ker jih ljudje ne bi več želeli. Izginile bodo zato, ker se prostovoljcem tega preprosto ne bo več dalo prenašati. In ko bodo predsedniki društev, organizatorji in člani rekli: »Dovolj je, tega se več ne gremo,« bo prepozno. Takrat ne bomo izgubili samo ene veselice. Izgubili bomo del krajevne identitete. Del druženja. Del tradicije. Del tistega, kar je še povezovalo ljudi. Zato je skrajni čas, da se država, zakonodajalci in vsi, ki izvajajo te postopke, vprašajo nekaj zelo preprostega: Ali res želimo prostovoljna gasilska društva podpirati? Ali pa jih bomo še naprej hvalili samo ob nesrečah, potem pa jih pri vsakem poskusu organizacije lokalnega dogodka zadušili v papirjih? Ker gasilske veselice ne ugašajo same od sebe. Ugašamo jih mi. S pretirano birokracijo, neživljenjskimi zahtevami in sistemom, ki očitno ne zna več ločiti med lokalno gasilsko veselico in velikim komercialnim spektaklom. In to je sramotno.”

Ni kaj več dodati.

Gasilska veselica ni le zabava, ampak tudi precejšen organizacijski zalogaj

Gasilske veselice so ena najbolj prepoznavnih slovenskih tradicij, a za njihovo izvedbo ni dovolj le dobra glasba, hrana in obiskovalci. Gasilska društva morajo pred prireditvijo urediti vrsto birokratskih obveznosti.

Med najpomembnejšimi je prijava javne prireditve. Manjše oziroma manj tvegane veselice je treba prijaviti policiji, pri večjih prireditvah ali dogodkih z večjim varnostnim tveganjem pa je potrebno dovoljenje upravne enote. Organizator mora pravočasno urediti tudi soglasje lastnika prostora, občine oziroma upravljavca javne površine, če veselica poteka na javnem zemljišču.

Pomemben del priprav je tudi zagotavljanje reda in varnosti. Društvo mora določiti odgovorno osebo, poskrbeti za reditelje ali varnostno službo, intervencijske poti, parkirišča ter varen prihod in odhod obiskovalcev.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Ker so veselice praviloma povezane z glasbo, mora organizator urediti še avtorske pravice. Prireditev je treba prijaviti pri SAZAS, pri predvajani glasbi oziroma DJ-ju pa je lahko potrebna tudi prijava pri IPF.

Posebno poglavje sta hrana in pijača. Organizator mora poskrbeti za higienske pogoje, sanitarije, vodo, ravnanje z odpadki in odgovorno prodajo alkohola. Pri prodaji hrane, pijače, vstopnic ali kuponov je treba izdajati račune, kar pomeni tudi uporabo davčne blagajne oziroma davčno potrjevanje računov.

Društva morajo upoštevati še pravila glede hrupa, obratovalnega časa, prodaje alkohola mladoletnim, pri srečelovu ali tomboli pa tudi posebna pravila za takšne oblike zbiranja sredstev.

Čeprav obiskovalci gasilsko veselico vidijo predvsem kot druženje in zabavo, je v ozadju veliko organizacije. Za izvedbo takšnega dogodka morajo gasilci urediti dovoljenja, varnost, glasbene pravice, gostinsko ponudbo, račune in številne druge obveznosti.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook