Zakaj Milan Kučan še vedno prejema mesečni prejemek nekdanjega predsednika republike? – znesek ni majhen
Medtem ko poslanci odhajajo brez mandata, nekateri prihodki ostajajo. V ospredju znova Milan Kučan – koliko prejema in zakaj mu zakon to omogoča še danes?
Zadnja plača, a ne nujno zadnji evro
Včeraj so neizvoljeni poslanci prejeli še zadnje plače iz državnega proračuna, a to še ne pomeni, da so ostali brez prihodkov. Po Zakonu o poslancih imajo namreč pravico do nadomestila, če se ne morejo vrniti na prejšnje delo ali najti druge ustrezne zaposlitve. Takšno nadomestilo znaša praviloma okoli 80 odstotkov njihove plače in lahko traja največ eno leto, v določenih primerih pa tudi dlje. Tako lahko nekdanji poslanci še mesece prejemajo več tisoč evrov mesečno, kar redno sproža razprave o upravičenosti takšne ureditve.
Zneski, ki burijo javnost
Po navedbah medijev je bila med zadnjimi izplačili tudi plača nekaterih najvišjih funkcionarjev. Predsednica republike Nataša Pirc Musar naj bi prejela okoli 7.478 evrov bruto oziroma približno 4.296 evrov neto. Pri poslancih so številke nižje, a še vedno visoke – nadomestila lahko dosegajo več tisoč evrov mesečno, odvisno od prejšnje plače in položaja. Gre za denar iz javnih sredstev, zato vsakič znova postane predmet javnega nadzora in vprašanj, ali je sistem še primeren.
Kučanov dodatek: konkretne številke in razlog
Največ pozornosti pa pritegne prav Milan Kučan. Po informacijah iz medijev naj bi včeraj prejel približno 1.529 evrov bruto oziroma okoli 1.147 evrov neto dodatka. Ta znesek predstavlja razliko med njegovo pokojnino in 80 odstotki plače predsednika republike, kar pomeni, da njegova skupna mesečna pokojnina presega štiri tisoč evrov neto.
Zakaj ta dodatek še obstaja? Odgovor je v zakonodaji. Stari zakon je nekdanjim predsednikom omogočal mesečni prejemek do višine 80 odstotkov predsedniške plače oziroma razliko do tega zneska. Leta 2012 so pravila zaostrili, a hkrati zapisali ključno izjemo – tistim, ki so to pravico že imeli, se ne odvzame. Kučan je tako ostal v tej skupini, kar pomeni, da dodatek prejema na podlagi prehodne določbe, ne pa zaradi novega privilegija.
Sistem, ki odpira vprašanja
Prav ta primer razkriva širši problem. Zakoni se spreminjajo, a stare pravice pogosto ostanejo. In ko se združijo visoki zneski ter občutek neenakosti, se hitro pojavi vprašanje: ali je takšna ureditev še pravična?
Politični porazi in zmage se izmenjujejo, sistem pa ostaja – z vsemi pravicami, ki jih prinaša.
Ko številke povedo več kot besede
Morda prav številke povedo največ. Več kot tisoč evrov dodatka mesečno, več tisoč evrov pokojnine in zakon, ki to omogoča še desetletja po koncu mandata. To ni le pravno vprašanje, temveč tudi vprašanje zaupanja javnosti.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X, Uradni list
