Zakaj pilotni projekt romskih naselij ni stekel v Novem mestu in zakaj se je vlada odločila za Krško? – Tukaj so razlogi
Ko je vlada napovedala pilotni projekt legalizacije romskih naselij, so se pogledi javnosti skoraj samodejno usmerili proti Novemu mestu. Tam so razmere najbolj zaostrene, težave dolgotrajne in pritiski največji. A odločitev je padla drugje. Prvi pilot se začenja v Krškem – po presoji države in jasnih, vnaprej postavljenih pravilih.
Jasni pogoji, brez izjem
Država je občinam že na začetku postavila jasne prostorske pogoje. Romsko naselje, vključeno v pilotni projekt, ne sme biti umeščeno na poplavno ogroženo območje, erozijsko območje, vodovarstveno območje ali druga varovana oziroma omejujoča območja. Na to je po sestanku z župani posebej opozoril državni sekretar Jure Leben. Prav ti kriteriji so v praksi izločili več potencialnih lokacij, zlasti v okoljih, kjer so naselja nastajala stihijsko in brez prostorskih aktov.
Zakaj Novo mesto ni prišlo skozi sito
V Novo mesto je del romskih naselij umeščen prav na območja, kjer legalizacija po veljavnih pravilih ni mogoča. Ob tem so prisotni še zapleteni lastniški odnosi, infrastrukturna podhranjenost in varnostna vprašanja, ki bi pilotni projekt že v začetni fazi potisnila v slepo ulico. Poleg tega občina ni predlagala konkretnega naselja, ki bi izpolnjevalo vse pogoje države. Brez jasnega predloga in prostorske ustreznosti pa pilotni projekt preprosto ni mogel steči.
Krško kot premišljena izbira
Odločitev, da se pilotni projekt začne v Krško, ni bila naključna. Po pojasnilih iz kabineta predsednika vlade je prav Jure Leben ocenil, da Krško ponuja najbolj realno možnost za uspešen začetek. Gre za okolje, kjer je mogoče urediti lastništvo, infrastrukturo in dostop do javnih storitev, ne da bi projekt takoj trčil ob nepremostljive prostorske ovire. V Krškem bodo projekt začeli v romskem naselju Kerinov Grm, kjer naj bi postopoma uredili kanalizacijo, čistilne naprave, dostop do vrtca in druge osnovne pogoje za življenje.
Pilot kot dokaz, ne kot spopad
Vlada projekt razume kot preizkusni model. Najprej želijo dokazati, da sistem deluje v praksi – pravno, prostorsko in organizacijsko. Šele nato naj bi sledila težja okolja, kjer so konflikti izrazitejši in nezaupanje globlje.Tudi predsednik vlade Robert Golob je že večkrat poudaril, da je legalizacija romskih naselij nujen pogoj za dolgoročno integracijo, a le, če temelji na jasnih pravilih in odgovornosti vseh vpletenih.
Simbolna teža Novega mesta
Novo mesto je v zadnjih letih postalo simbol romske problematike v Sloveniji. Vsaka odločitev tam presega lokalne okvire in postane nacionalna tema. Vlada se je zato odločila za previdnejšo pot: najprej dokazati, da model deluje drugje, šele nato poseči tja, kjer so razmere najbolj zaostrene.
Vprašanje, ki ostaja
Pilot v Krškem je šele začetek. Če bo uspešen, bo odprl vrata tudi za druga okolja. A ključno vprašanje ostaja: bo država, ko bo imela delujoč model, res pripravljena stopiti tudi v Novo mesto – ali pa bo najtežji primer še naprej ostajal na čakanju?
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
